Tiskane izdaje
Ljubljana – Računi za vodarino in odplake, ki dospevajo v plačilo ta mesec, bodo drugačni kot do zdaj. Plačevati bomo začeli »davek na dež«, precej pa se bo spremenila porazdelitev fiksnega dela stroškov v zvezi z vodo in kanalščino ter način njihovega obračuna. Ponekod bo strošek omrežnine veliko večji.
Tako ugotavljajo upravniki večstanovanjskih stavb. V SPL so izračunali, da je v aprilskem obračunu skupni strošek, ki ga posamezni uporabnik plača ljubljanskemu Javnemu podjetju Vodovod - Kanalizacija, lahko precej (nekajkrat) višji kot prej. K temu pa veliko več kot deževnica pripomore drugačno obračunavanje oziroma očitna podražitev omrežnine (fiksni stroški za vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja). Skupna omrežnina se ponekod zvišuje celo za štirinajstkrat.
Dočakali smo tudi odgovore Vo-Ke. Ker je njihova storitev sestavljena iz množice postavk in zato nepregledna, nas je zanimalo, kaj bomo po novem razbrali iz računov. Pojasnili so, da so aprila omejili postavke obračuna pitne vode (na izpisih bosta vodarina in omrežnina), bistveno pa so razširili izpis dela obračuna, ki se nanaša na storitve odvajanja odpadnih voda.
Poleg okoljske dajatve bodo imeli uporabniki, priključeni na javno kanalizacijo, za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na obračunu prikazane štiri postavke: odvajanje odpadne vode, omrežnina za odvajanje, čiščenje odpadne vode in omrežnina za čiščenje. Uporabniki, ki odvajajo v javni kanalizacijski sistem tudi meteorno vodo, bodo dobili na izpisu še dodatne štiri postavke za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh (odvajanje in čiščenje, za vsako posebej pa še omrežnino). Zaradi drugačne strukture neposredna primerjava cen ni mogoča, pravijo v javnem podjetju.
Vprašali smo tudi, za koliko se po oceni Vo-Ke utegne maksimalno zvišati ali znižati celotni strošek njihove storitve za posameznega odjemalca, upoštevaje napovedi, da bodo po novem stanovalci v samostojnih hišah plačevali manj, v večstanovanjskih pa več. Odgovora nismo dobili, češ da so cene sestavni del cenika, ki je objavljen na spletnih straneh podjetja.
Pojasnili so še, da se spreminja tudi način obračuna za uporabnike v objektih, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, ampak odpadne vode zbirajo v greznici ali vodo prečistijo v mali komunalni čistilni napravi, in sicer se spreminja način njihovega praznjenja.
Zaradi novega obračuna bo pri vodi teže prihraniti
Če bi sklepali iz uradnih pojasnil v zvezi z vladno uredbo o metodologiji za določanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz leta 2012, davek na deževnico, kot mu popularno rečejo, ne bi smel nikomur povzročati sivih las.
Menda smo ga plačevali že pred tem, a je bil skrit v strošku odvajanja odpadnih voda in neodvisen od količine odvedene padavinske vode. Po novem ga bodo občinska komunalna podjetja obračunavala ločeno, odvisen pa bo od količine odvedene in očiščene deževnice in prispevka za vzdrževanje omrežja, omrežnine.
V bistvu bodo zaračunavali štiri nove postavke: odvajanje padavinskih voda s streh, omrežnina za odvajanje, čiščenje padavinskih voda s streh in omrežnina za čiščenje. Tistim, ki imajo deževnico speljano v ponikalnico ali zbiralnike, tega stroška ne bodo zaračunali. Oziroma ga bodo zaračunali deloma, če je odvajanje kombinirano.
Pošteno, po (u)porabi
Pojasnilo vrste komunalnih podjetij, da njihov skupni iztržek ne bo praktično nič večji kot pred spremembo, je potrošnike dodatno potolažilo. Po preprosti gospodinjski logiki bi se moral torej prejšnji znesek za komunalščino zmanjšati in za razliko dodati nov sklop postavk - za padavinsko vodo. Aprilski obračun še ne bo dal pravega odgovora. Jasno pa je že, da bo prišlo med uporabniki do pomembnih prerazdelitev in da bo mesečni strošek za vodo in odplake, če ga poimenujemo na kratko, za posamezne odjemalce nekajkrat večji, za druge pa celo manjši kot pred uveljavitvijo uredbe.
Nekatere občine so novost uveljavile že pred aprilom, ki je bil skrajni rok, kranjsko komunalno podjetje denimo pa na svojih spletnih straneh obljublja, da ga bodo do konca leta. Na naše poizvedovanje, zakaj z zamikom, nam niso odgovorili. V Celju so svojim odjemalcem dokaj dobro predstavili nov režim (veliko koristnih informacij so denimo dobili tudi občani Grosuplja) in na primeru povprečne samostojne hiše v izmeri 120 kvadratnih metrov predočili višino novega stroška: v Celju bodo za odvajanje in čiščenje deževnice plačali približno tri evre na mesec, če ni vsa speljana v kanalizacijo, pa le polovico.
V Ljubljani so še do nedavna pričakovali, da bo zaradi načrtovanih sprememb obračuna vodarine in kanalščine v glavnem mestu, kjer je največ večstanovanjskih in mešanih stanovanjsko-poslovnih stavb, vlada rok za uveljavitev uredbe odložila za tri mesece. Iz tega ni bilo nič, zato je bilo treba novost vpeljati na hitro. Pojasnila smo iskali pri javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka), a se je odzvalo šele včeraj. Že pred tem pa smo povprašali pri upraviteljih večstanovanjskih stavb, ki so se v zadnjih mesecih največ ukvarjali z novim stroškovnikom za vodo in kanalščino ter z urejanjem podatkovnih baz.
Omrežnina gre v nebo
Franc Props, generalni direktor SPL, je pojasnil, da bodo čiščenje in odvajanje padavinske odpadne vode s strehe izračunali na podlagi kvadrature strehe posamezne stavbe in povprečne količine padavin v zadnjih petih letih, omrežnino pa po številu stanovanjskih enot za stanovanjski del stavbe oziroma po deležu poslovnega dela stavbe. V bistvu je novi strošek v glavnem odvisen od velikosti strehe in od tega, ali je voda s strehe speljana v kanalizacijo ali se ponikuje oziroma zbira v zbiralniku za padavinske vode. Po prvotnih zagotovilih dobavitelja, podjetja Vo-Ka, stroški na računih za preskrbo s pitno vodo zato ne bi smeli odstopati za več kot 30 odstotkov.
V SPL je obračun vodarine in kanalščine za april pokazal, da novi strošek za odvajanje in čiščenje deževnice v resnici ni ne visok ne posebej sporen. Drugače pa je s postavko, ki jo v SPL poljudno imenujejo stalni stroški za čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, vanjo pa sodi pet vrst omrežnine, tudi za padavinske vode. Omrežnine namreč zaračunavajo na pitno vodo, ki priteče k odjemalcu (ta del znaša okoli 43 odstotkov), na vodo, ki odteče po kanalih (po okoli četrtino za čiščenje in za uporabo kanala) ter na deževnico (za odvajanje in čiščenje skupaj dobrih šest odstotkov).
Več enot, večja podražitev
Franc Props je ob tem povedal: »Pri obdelavi podatkov za delitev stroškov za april 2014 smo ugotovili, da se bo skupni strošek omrežnine za posamezno stanovanje v nekaterih večstanovanjskih stavbah povečal tudi za več kot 14-krat. Kakšne bodo reakcije uporabnikov na to podražitev, nam je kot upravniku kristalno jasno. Da gre za precejšnje povečanje stroškov omrežnine, dokazuje podatek, da je bilo pred spremembo obračuna povprečno razmerje med porabo vode in omrežnino 90:10, zdaj pa znaša že 50:50! Pri čemer pa se poraba vode ni nič zmanjšala!« Kar pomeni, da bo v prihodnje pri tem strošku teže kaj prihraniti, saj lahko z zmanjšanjem porabe vode vplivamo samo na dobro polovico stroška, ostali del pa je fiksen. Očitno gre za prikrito oziroma v celofan vladnega odloka o zaračunavanju deževnice zavito podražitev »prispevka« za vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Upravnik je sicer pozval dobavitelja, naj natančno pojasni razloge za spremenjen obračun stalnih stroškov za čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih voda, a je dobil zgolj pavšalen odgovor, ki odjemalcev ne more prepričati ne razsvetliti.
Zato so v SPL sami analizirali pet konkretnih primerov različno velikih večstanovanjskih stavb v Ljubljani (deloma jih povzemamo v tabeli). Ugotavljajo, da se je močneje povečal strošek omrežnine na stanovanje v stavbah z večjim številom enot. V stolpnici s 168 stanovanji se je omrežnina denimo podražila z 0,4917 evra na 7,2155 evra ali kar za 1367 odstotkov! Manjše so podražitve v stavbah z manj enotami.
