Tiskane izdaje
Po dosedanjih izkopavanjih gre sklepati, da so bili v Barbarinem rovu pobiti slovenski vojni ujetniki in civilisti, pripeljani iz taborišča na Teharjah, med njimi tudi ženske. Pobijanje je potekalo v več valovih, na več načinov, izvajale pa so ga slovenske enote Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (Knoja), je na srečanju, ki sta ga ob obletnici pripravila Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije, dejal Jože Dežman.
Vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs je izrazil prepričanje, da gre v primeru Hude Jame za veliko odprto vprašanje, ki ga je treba rešiti, če hočemo biti "spodobna država". Zdajšnja vlada je po njegovem podobno kot prejšnja izkopavanju naklonjena in če "bo tako tudi v izvršilni fazi, bomo naredili velik korak naprej". Hude Jame namreč po njegovem ni več mogoče prikriti: "Prej ali slej bodo vsa grobišča odkrita, saj bodo ljudje vedno poskrbeli za svoje mrtve."
Huda Jama pri Laškem je po njegovem sicer le za eno od 594 grobišč, ki jih je treba še urediti, eno večjih med njimi pa je t. i. tankovski jarek na Teznem pri Mariboru, kjer število pobitih presega 15.000. Povedal je še, da nameravajo grobišča v letošnjem in naslednjem letu sistematično pregledati.
Vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je izrazil razočaranje, da vprašanje prikritih grobišč še vedno ni ustrezno rešeno. 20 let je namreč po njegovem za vsako normalno državo dovolj časa, da bi uredila ta vprašanja.
