Dijaški možgani tečejo na drugo stran meje

Ljubljana – Mnogi slovenski dijaki so pred kratkim šolski prag prestopili na tujih srednjih šolah. Slovenska dijakinja na avstrijski srednji šoli svojo odločitev utemeljuje s pričakovanjem, da bo zaradi opravljene srednje šole v tujini dobila službo prej kakor njeni vrstniki. Trend obiskovanja srednjih šol v tujini je vse bolj opazen v Pomurju, na Goriškem pa se z njim srečujejo že od 80. let prejšnjega stoletja.

Tara Šantavec je le ena v vrsti pomurskih dijakinj in dijakov, ki so se odločili za nabiranje srednješolskega znanja v sosednji Avstriji. Takšno odločitev je sprejela zaradi, po njenem mnenju, boljšega šolskega sistema in mnogih možnosti, ki se ji odpirajo po šolanju.

»Nobena šola v Sloveniji ni imela tega, kar sem iskala. V Avstriji pomeni praksa več kakor teorija, s praktičnega dela tako odneseš dosti več znanja,« pojasnjuje Tara, ki verjame, da bo zaradi opravljene srednje šole v tujini dobila službo prej kakor vrstniki. »V Sloveniji danes težko najdeš službo. Če se moji vrstniki s slovenskih srednjih šol odpravijo v tujino brez znanja tujega jezika, nimajo nobenih možnosti. Tudi sama Avstrija je v krizi, tako da najprej zaposli svoje državljane in šele potem tujce. Kmalu bo tudi tam težko najti zaposlitev.«

Na avstrijski gimnaziji 30 slovenskih dijakov

Da bi razumeli trend obiskovanja srednjih šol v tujini, smo se obrnili na Eduarda Faschinga, ravnatelja avstrijske gimnazije Bundes-Oberstufenrealgymnasium (BORG) Bad Radkersburg, ki jo zdaj obiskuje kar 30 slovenskih dijakov.

Zato nas napis in celostranska dobrodošlica v slovenščini ob odprtju njihove spletne strani ne bi smela presenetiti. »S slovenskimi šolarji imamo zelo dobre izkušnje. So zelo prizadevni in osredotočeni na cilj pri učenju. Tukaj želijo dobiti osnovo za svoje nadaljnje življenje,« pojasnjuje Fasching. Šolanje na tej gimnaziji je tudi za slovenske dijake brezplačno, učbenike jim priskrbi šola in jih ne stanejo niti centa. V letošnje šolsko leto se je tako vpisalo kar 16 slovenskih dijakov, kar je dvakrat več kot lani.

Otroci posnemajo življenjske poti svojih staršev

Če vse več pomurskih dijakov obiskuje srednje šole v sosednji Avstriji, pa nekatere pomurske srednje šole opažajo precejšen upad. Gimnazija Murska Sobota ima tako letos en oddelek manj kot lani, kar ravnatelj Roman Činč pripisuje predvsem zaostajanju regije za preostalo Slovenijo. Sam pravi, da je bilo Pomurje že od nekdaj znano po iskanju zaposlitev zunaj Slovenije, tako da ga trend vpisovanja bodočih dijakov iz Pomurja na avstrijske srednje šole ne preseneča.

»Poznam veliko ljudi, ki se celo vsak dan vozijo na delo v Avstrijo. V to so jih prisilile brezizhodne gospodarske razmere doma. Ker ni videti, da bi se v Prekmurju kaj kmalu spremenilo na bolje, posnemajo življenjske poti svojih staršev tudi otroci,« meni ravnatelj Činč. Dijaki tako po njegovih besedah predvidevajo, da bodo svojo poklicno pot nadaljevali v Avstriji, zaradi česar se tam vpišejo že v srednjo šolo in upajo na hitrejši prehod iz šolskega v gospodarski sistem.

Tujina privlačnejša že za dijake

»Trend odtekanja možganov iz naše regije je nekaj, s čimer se srečujemo že dlje časa. V preteklosti smo na Gimnaziji Murska Sobota izobrazili veliko ljudi, ki so se uveljavili v Sloveniji. Domov se večinoma niso vračali, ker ni bilo nikakršnih možnosti za zaposlitve ljudi s previsokimi nazivi. Novost današnjega časa je le to, da je ob prostem pretoku ljudi in kapitala postala tujina privlačnejša od Slovenije,« še razmišlja Činč, ki pa zagotavlja, da so dijaki, ki se šolajo doma, zagotovo konkurenčni dijakom, ki srednješolsko izobraževanje opravijo v Avstriji.

Na Goriškem pa ta trend ni nič novega. V okolici Nove Gorice se s šolanjem slovenski dijakov na italijanskih srednjih šolah srečujejo že od 80. in 90. let prejšnjega stoletja. »V nekem obdobju je bil takšen naval v Gorico, da je bil tam ves razred sestavljen iz slovenskih učencev, medtem pa smo imeli v Sloveniji razrede z le tremi učenci, včasih ni bilo nobenega v šolo,« nam je zaupala dolgoletna, zdaj že upokojena učiteljica slovenščine Nadja Velušček, ki ima izkušnjo s poučevanjem tako na italijanskih kot tudi na slovenskih šolah. Naval na italijanske šole učiteljica pojasnjuje z razmišljanjem dijakov o odpiranju vrat in iskanju priložnosti.

V tujini šolani dijaki bolj konkurenčni?

Opisani pojav pa težko komentirajo na direktoratu za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. »Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ne zbiramo tovrstnih podatkov, ne nazadnje tudi zato, ker obiskovanje srednje šole ni obvezno, kot je na primer osnovnošolsko. Odločitev, v katero šolo se bo dijak vpisal, pa je povsem osebna,« je dejala v. d. generalne direktorice Elvira Šušmelj.

Na vprašanje, ali so slovenski dijaki, ki se šolajo v tujini, bolj konkurenčni na trgu delovne sile, pa odgovarjajo, da je to odvisno od pridobljene izobrazbe: »Torej, ali gre za deficitarne ali suficitarne poklice na posameznem trgu dela, o čemer odločajo razmere na posameznem trgu dela, kakšni profili so najbolj zaposljivi.«