Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Točno pred enim letom je premier Borut Pahor prejel srce parajoče pismo Simone Dimic, svoje vodje kabineta, v katerem mu je sporočala, da zaradi pritiska javnosti odstopa z mesta. »Pritiska ne jaz ne ljudje, ki jih imam rada, ne morejo več zdržati,« je zapisala.
Preiskovali so, odkrili pa nič
Šlo je za afero v zvezi s prenovo hiše v Murglah. Koliko je plačala za obnovo, ni bilo nikoli pojasnjeno, mediji pa so preverjali predvsem, ali Dimičeva sploh ima račune za opravljene storitve. Očitali so ji, da je od banke NLB dobila za svojo plačo previsoko posojilo, da so hišo obnavljali delavci Vegrada, material za obnovo pa naj bi prihajal tudi z gradbišča Celovških dvorov. Primer so preiskovali kriminalisti in protikorupcijska komisija.
Brez službe ni bila dolgo
Dimičeva se je takoj pod odstopu zaposlila v agenciji Escape, kater lastnik je njen partner Roman Horvat. S 1. decembrom 2010 je postala svetovalka direktorja prodaje družbe Diners Club Slovenije. Pri agenciji Escape je sicer vlada za časa službovanja Dimičeve kupovala letalske vozovnice. Po njenem odhodu pa do februarja letos so posli Escapa z državo zelo upadli. V zadnjem letu pa sta z njo sodelovali Fakulteta za elektrotehniko in Mestna občina Ljubljana (Mol).
Poslanci opozarjali na Simonine grehe
Julija je poslanec državnega zbora (DZ) SDS Miro Petek sprožil vprašanje, kako so pristojni inšpektorji ukrepali v primeru gradnje in obratovanja bazena ob hiši Dimičeve v Murglah, ki je bil po ugotovitvah gradbenega inšpektorja črna gradnja in ki je tudi naložil odstranitev objekta, kar pa se ni zgodilo. Petka je zanimalo, ali bo mogoča legalizacija ali bo šlo za odstranitev objekta.
Ministrstvo za okolje mu je odgovorilo, da Dimičeva dovoljenja nima in da mora objekt porušiti. Konec septembra pa je inšpektorat za okolje sporočil, da je »investitor gradbeno dovoljenje pridobil v mesecu juliju«. Bazen je bil torej legaliziran že julija, okoljski minister Roko Žarnić pa tega en mesec ni vedel, zato je v odgovoru na poslansko vprašanje navajal napačne podatke. Minister o legalizaciji ni bil obveščen, ker je dovoljenje izdala upravna enota, medtem ko je inšpekcijski postopek še vedno potekal. »Istočasno s postopkom gradbene inšpekcije v Inšpektoratu RS za okolje in prostor je tudi Upravna enota Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik, vodila postopek izdaje gradbenega dovoljenja za bazen,« so pojasnili na inšpektoratu in dodali, da je bil njihov odgovor na poslansko vprašanje pripravljen že julija letos, v DZ pa podan konec avgusta.
Zakaj je niso oglobili?
Gradbeni inšpektor pa prekrškovnega postopka zoper Dimičevo ni uvedel, ker gre za nezahtevni objekt na stavbnem zemljišču, ki nima vplivov na prostor in okolje niti na druge osebe. Glede na stanje prostorskih aktov in veljavnih predpisov ni bilo nikakršnih zakonskih ovir, da investitorji ne bi mogli pridobiti gradbenega dovoljenja za postavitev bazena, in julija letos so ga tudi pridobili.
Toži državo za odpravnino
Dimičeva ni bila oglobljena, poleg tega pa se je odločila, da toži državo za odpravnino, za katero je sicer ob odstopu trdila, da je ne bo zahtevala. To je zatrjeval takrat tudi premier Pahor. Od države zahteva 6600 evrov odpravnine ali tri neto osnovne plače. Direktor urada vlade za komuniciranje Darijan Košir je tedaj pojasnil, da bi bila Dimičeva do odpravnine upravičena, če bi ji delovno razmerje prekinila vlada. Sicer pa je bila zaposlena za določen čas, in to za čas trajanja funkcije predsednika vlade Boruta Pahorja.
