Direktor krškega podjetja Timi Agim Krasniqi v priporu

Novo mesto -- Novomeški kriminalisti so uspešno preiskali kazniva dejanja s področja gospodarske kriminalitete na območju Posavja in Novega mesta. Preiskave so trajale več mesecev, s kaznivimi dejanji pa so bili upniki oškodovani za več kot devet milijonov evrov. V obeh primerih gre za gospodarske družbe, ki opravljajo gradbeno dejavnost.

Kriminalisti so na območju Posavja na podlagi odredbe sodišča zaradi sumov najmanj 14 kaznivih dejanj oškodovanja upnikov opravili enajst hišnih preiskav stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov gospodarskih družb. Na Okrožno sodišče Krško in Okrožno državno tožilstvo Krško je bila podana kazenska ovadba zoper 64-letnega osumljenca z območja Posavja (po naših neuradnih informacijah gre za Agima Krasniqija, direktorja podjetja Timi iz Krškega), 28-letnega osumljenca s Kosova s prebivališčem v Nemčiji in 28-letno osumljenko iz Kosova, prav tako z območja Posavja ter zoper osem gospodarskih družb, povezanih z gradnjo osnovnih šol v Posavju, železniških tirov, itd.

Vodja sektorja kriminalistične policije na novomeški policijski upravi France Božičnik je povedal, da so na podlagi vseh dejstev storitev kaznivih dejanj utemeljeno osumljena 64 in 28-letnik, ki sta bila zastopnika dveh matičnih družb in sta ?prikrito? vodila poslovanje večjega števila ostalih družb. Kot sostorilka je sodelovala tudi 28-letnica, ki je prenašala navodila ostalih dveh in dajala napotke za vodenje poslovnih knjig.

Osumljena sta prikrito oz. slamnato vodene družbe prikazovala kot podizvajalce, čeprav te v več primerih niso imele zaposlenih gradbenih delavcev, prav tako pa niso imele gradbene mehanizacije. Lažno sta prikazovala tudi gradbene posle, ki so jih izvajali delavci matičnih družb z gradbeno mehanizacijo v lasti družb obeh osumljenih. Na nekatere družbe sta prenašala svoje zaposlene in za zaposlene zavestno nista plačevala predpisanih davčnih obveznosti od izplačanih plač. Vse potrebne podatke za izplačilo plač (opravljene delovne ure, nadure, letni dopust, malica, višino plače, rezervni fond, itd.) je vodil 64-letnik. Za poplačilo t. i. ?podizvajalskih? gradbenih del sta osumljenca neto plače zaposlenim na slamnatih družbah izplačevala z gotovino, gotovinskimi pologi preko tekočih računov njunih družb, oz. z neposrednimi nakazili na njihov tekoči račun. Ker prilivov na tekoče račune slamnatih družb ni bilo (nastajal je zgolj veliki dolg) je finančni organ neuspešno terjal neplačane obveznosti. S takšnim načinom prikazovanja poslovanja preko t. i. podizvajalca so dosegli, da za svoje delavce nista plačevala predpisanih davčnih obveznosti, pa kljub temu njuni družbi nista bili davčni dolžnici in nista imeli blokiran račun in sta nemoteno poslovali.

Oškodovanih najmanj 400 tujih delavcev

Ko je družba, katere zastopnik je bil 64-letni Krasniqi postala v aprilu 2013. nezmožna plačila, je možakar z namenom oškodovanja upnikov vse finančne tokove matične družbe na goljufiv način preusmerjal na družbo v lasti 28-letnika, ki pa je plačeval le tiste obveznosti od katerih je bilo neposredno odvisno poslovanje družbe kot so neto plače zaposlenih, dobava električne energije, lizing obveznosti itd. Zaradi preusmeritve finančnih tokov so bili upniki neuspešni pri izterjavi dolga v izvršilnih postopkih. Družba v lasti 64-letnika je v času insolventnosti izkazovala dobavo blaga in storitev v višini preko osem milijonov evrov in je vseskozi razpolagala z zadostno količino gradbenih poslov, da bi lahko poplačala svoje obveznosti, vendar je zaradi preusmerjenih finančnih tokov na tekoči račun prejela le nekaj čez 200.000 evrov nakazil. V tem času ko je bila njegova družba zaradi blokade tekočega računa nezmožna plačila, je velik del svojih terjatev kompenzirala z nabavljenim gradbeni materialom, ki je bil prodan za gotovino. Osumljenci teh sredstev niso nakazovali na tekoči račun ali evidentirali v poslovnih knjigah. Osumljenci so torej, je povedal Božičnik, ves čas vodili družbe na način, da so izigrali upnike, ki v izvršilnih postopkih niso bili uspešni pri izterjavi svojih terjatev. S tem je za upnike družbe nastala velika premoženjska škoda v višini najmanj pet milijonov evrov. Osumljenca imata najmanj 27 slamnatih podjetij, na katere sta preusmerjala posle, prezaposlovala delavce, pri čemer je bilo oškodovanih 400 delavcev iz Kosova in iz drugih delov bivše Jugoslavije.