»Robert Špiler zelo dobro pozna razmere v Vinu Brežice. Delavci smo ga v zadnjem mesecu velikokrat videli v podjetju, pogovori med staro in novo upravo so trajali že nekaj časa. Mislimo, da si Špiler kupuje čas, da bo imel v primeru stečaja prednost pred drugimi kupci,« je prepričan sindikalni zastopnik v podjetju Janko Kržan.
Robert Špiler odgovarja, da so mu člani nekdanje uprave oziroma družine Čule, ki so lastniki Vina Brežice od jeseni 2007, razmere v podjetju res predstavili: »A to so bile le ustne informacije. Mene zanimajo dokumenti, iz katerih so razvidni resnični podatki.« O finančnem poslovanju polnilnice večinoma brezalkoholnih pijač ve veliko povedati tudi Andrej Marko, o katerem delavci še danes ne vedo, kaj je v zadnjih desetih mesecih počel v podjetju, zdaj pa je Špilerjeva desna roka in bodoči član nove uprave.
Kljub medsebojnem nezaupanju sta se strani dogovorili, da bo danes prejem in predaja dokumentov. Pri tem mora biti navzoč večinski lastnik podjetja in nekdanji direktor Mihajlo Čule. Ta se pred delavci ni prikazal že od aprila, zato ne verjamejo, da bosta prejem in predaja res opravljena.
Stavkajoči v sredo do 12. ure od novega direktorja pričakujejo, da se izreče o viziji podjetja in njihovi usodi. Ne verjamejo, da bo Špiler izpolnil njihove stavkovne zahteve, zato napovedujejo vlogo za uvedbo stečaja. »Obstaja sicer možnost, da zaradi pregleda dokumentacije nove uprave vložitev zahtevka prestavimo za kakšen dan,« dopušča Kržan.
Za dolgoročni obstoj Vina Brežice (dolgovi neuradno presegajo sedem milijonov evrov) bi moralo podjetje SMA iz Celja, kjer je Špiler že deset let direktor, v posavsko družbo investirati več milijonov evrov. Špiler včeraj ni hotel razkriti, ali imajo lastniki njegovega matičnega podjetja potrebna finančna sredstva. SMA je po neuspešnem lastniškem prevzemu Vina Brežice prejšnji teden (banke upnice so blokirale prepis delnic) zasedlo le vodilne položaje v nadzornem svetu in upravi posavske družbe.
Špiler je danes v Brežice prišel štiri ure pozneje, kot je napovedal, zato je zamudil priložnost, da bi spoznal vinogradnike z Bizeljskega. Tem je Mihajlo Čule pozabil plačati 120.000 evrov za vino, ki ga je odpeljal leta 2007.
Iz torkove tiskane izdaje Dela