Tiskane izdaje
Nataša Avšič Bogovič je mandat po politično obarvanem razpisnem postopku - v Brežicah vladajoča SDS je zagovarjala ponoven izbor Dažena Levojevića, a ni uspela preglasovati na državnem političnem parketu močnejše SMC - nastopila lanskega 20 maja. Njeno dosedanjo delo je predsednica sveta zavoda Danica Božic, sicer direktorica sevniškega centra za socialno delo, označila za zgledno: »Njena odločitev je bila za nas presenetljiva in nepričakovana. Ocenjujemo namreč, da se je po imenovanju hitro seznanila s situacijo v zavodu, se izzivov hitro lotila in začela dobro delati. Menim, da ne bi smela tako hitro odnehati.«
Nataša Avšič Bogovič za Delo »osebnih okoliščin« za svojo odločitev ni želela komentirati. A ob domnevni alternativni karierni priložnost naj bi se za odstopno izjavo skrivalo zahtevno delo z reševanjem številnih težav brežiške bolnišnice, ki jih je ob kandidaturi pred letom dni direktorica vsaj v grobem poznala. Ne nazadnje je na večino slednjih javno opozarjal tudi njen predhodnik Levojević.
Zavod je namreč kadrovsko podhranjen, tudi zato prihaja do preobremenjenosti in absentizma. Dolg iz naslova neplačanih nadur se še vedno kopiči in povzroča slabo voljo na relaciji delavci-uprava, dolgoletna težava ostajajo notranja trenja med zaposlenimi. Zaradi sistemskega neplačila opravljenih posegov in predvsem neurejenega načina financiranja dela v novem urgentnem centru pa so likvidnostne težave stalnica praktično vseh slovenskih bolnišnic.
»Minus v letu 2016 je znašal 338.000 evrov in je posledica neurejenega financiranja urgentnega centra,« pravi Avšič Bogovič: »Število neizplačanih ur se povečuje, obveznosti do dobaviteljev ne moremo odplačevati.«
Glede na odstopno izjavo naj bi direktorica zavod vodila le do 1. junija. Ali bo temu res tako, bo znano po 8. maju, ko bo svet zavoda na izredni seji preigral možne scenarije. Po nekaterih pravnih interpretacijah direktorica službenega položaja ne bi mogla zapustiti brez soglasja sveta zavoda.
»Dejstvo je, da je postavljanje direktorjev brez vodstvenih in zdravniških izkušenj, neodgovorno do bolnišnic. Verjamem, da je posledica tega odstopna izjava, saj direktorica ni zdržala pritiskov, ki bi jih vodja moral. Upam, da se bo država zresnila in imenovala vodjo, ki se bo znal boriti za bolnišnico, da ne bomo na koncu ugotovili, da majhne bolnišnice nimajo možnosti preživetja,« je ob novici kritičen brežiški župan Ivan Molan, ki je omenil tudi v Posavju že desetletji prisoten strah pred krčenjem programov in/ali pripojitvi ustanove k novomeški. Ne nazadnje smo tudi v Delu prejšnji teden poročali, da želi ministrstvo za zdravje junija bolnišnico Topolšica pripojiti k celjski, kranjsko porodnišnico pa k jeseniški.
»Kondicija zavoda ni alarmantna. O kakršni koli načrtovani spremembi vloge bolnišnice v slovenskem zdravstvenem sistemu ne vem ničesar. Edina bojazen je, da lahko pride do težav, če bi bolnišnica brez vodstva bila dlje časa,« pa v bistveno bolj umirjenem tonu kot župan pravi Božičeva.
Na ministrstvu za zdravje so za Delo zapisali, »da ne razmišljajo o ukinitvi bolnišnice oziroma programov. V letu 2016 je imela bolnišnica glede na celotne prihodke 0,07 % neporavnanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev nad 60 dni, pri čemer je zaposlenim izplačala odškodnine za neplačano preseganje delovnih obveznosti za nazaj in imela del nepokritih stroškov iz naslova delovanja urgentnega centra.«
