Tiskane izdaje
Šebrelje – Arheološki park Divje babe uradno obstaja od leta 2005, a izjemno najdišče z najverjetneje najstarejšim glasbilom na svetu še vedno ni dovolj uveljavljeno in prepoznavno.
Temu botrujejo težka dostopnost do jam v prepadni steni nad Idrijco pri vasi Šebrelje, vprašanje smiselnosti predstavitve arheoloških najdb na mestu samem ter nerešeno vprašanje upravljavca in financiranja parka. Vsi pa nasprotujejo množičnemu obisku parka.
Korak naprej je stalna razstava o približno 55.000 let stari neandertalčevi piščali, ki so jo pred kratkim odprli v šebreljskem zadružnem domu. Gre za razstavo Narodnega muzeja Slovenije iz leta 1997 v novi obleki, ki prikazuje potek izkopavanj, najdbe in življenje neandertalca, velik poudarek daje jamskemu medvedu in živalim v jami ter osvetljuje, kako so strokovnjaki dokazali, da je najdeno piščal dejansko naredil neandertalec. Brez zavzetosti domačinov, ki so uredili in zavarovali pot do najdišča, bi bil dostop veliko težji, nenazadnje pa vstop v znamenito jamo Divje babe I ni mogoč brez domačih vodnikov.
Ob jami načrtujejo manjše spremembe. Izboljšave je predlagal Ivan Turk z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je skupaj z Janezom Dirjecem leta 1995 med izkopavanji našel znamenito piščal. Gre za podaljšek strehe, za boljšo razsvetljavo in za oznake statigrafskega stolpca ob enem od profilov.
Stalna razstava ob cesti ali v muzeju
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije menijo, da jama Divje babe I ne prenese množičnega obiska oziroma obiska večjih skupin. »S stališča varovanja spomeniških vrednot in okolja spomenika je dopusten le obisk manjših ali izbranih skupin. Velika težava pri tem najdišču je dostopnost, saj je pot na posameznih delih nevarna. Zaradi tega bi bilo smiselno za večje skupine arheološko najdišče, vključno z odkritimi arheološkimi eksponati prikazati drugje, morda v muzeju v Cerknem,« je predlagala Patricija Bratina iz zavodove novogoriške enote.
»Jama ne prenese množičnega obiska, a ga niti ni pričakovati. Za celovito podobo najdišča bi bilo treba odpreti stalno razstavo nekje ob glavni cesti na Reki z ustrezno infrastrukturo. Razstava v Šebreljah je prvi korak, vendar po mojem to ni najboljša lokacija za privabljanje gostov,« se strinja Ivan Turk.
Predlaga izdajo poljudnega vodnika po najdišču in okolici v več jezikih, za zahtevnejše obiskovalce pa tudi razširjeno izdajo. »Tu so še zgoščenke in filmi o ključni najdbi, najstarejšem aerofonem glasbilu. Nekaj so brez kakršne koli finančne podpore naredili že tisti, ki bi najdišče radi vključili v svojo turistično ponudbo. Obisk jame bi lahko popestrili s predvajanjem glasbe najstarejšega glasbila, kar v tujini že počnejo,« je na zamujene priložnosti opozoril Turk.
Poleti so se odgovorni strinjali, da bi prostor za stalno razstavo pripravil muzej v Cerknem. V Mestnem muzeju Idrija – muzeju za Idrijsko in Cerkljansko menijo, da si Divje babe zaradi svoje vsebine in pomembnosti zaslužijo strokovno in sodobno predstavitev. »V muzeju si želimo, da bi svoje poslanstvo lahko opravljali tudi na strokovnem področju arheologije z zaposlitvijo kustosa arheologa. Samo tako vidimo možnost sodelovanja v projektu arheološkega parka,« je povedala Milojka Magajne iz mestnega muzeja.
V občini se sicer zavedajo, da finančnih potencialov najdišče nima. Od uvedbe parka pred šestimi leti je namreč Divje babe obiskalo približno tisoč ljudi. »Ne gre za trženje, ampak za ohranjanje svetovne dediščine, ki jo je treba ustrezno zaščititi. Čeprav ima park skromen potencial, je smiselno pomagati in ga urediti za butične in strokovne obiske,« pa je prepričan cerkljanski župan Miran Ciglič.
