Divji prašiči že pustošijo

Preštevilni divji prašiči so v nasprotju s prejšnjimi leti začeli riti in uničevati kmetijske površine že jeseni.

Objavljeno
21. oktober 2012 21.37
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje

Kočevje – »Zaradi divjih prašičev se letos obeta rekordna škoda v kmetijstvu,« pravi Miran Bartol, vodja odseka za lovstvo in divje živali na kočevskem zavodu za gozdove.

V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so kmetijske površine uničevali predvsem spomladi, tokrat pustošijo že zdaj. Lovci so zato že začeli popisovati škodo.

»Lani je bilo obilje hrane v gozdu, saj je bil obrod bukve, hrasta in kostanja, kar pomeni, da se je število divjih prašičev močno povečalo. Spolno je dozorela generacija enoletnih svinj, kar še poveča prirastek,« pravi Miran Bartol, ki škodo na travnikih in pašnikih povezuje z velikim številom živali: »Če je divjih prašičev več, je tudi škode več.«

Podobno pravi Iztok Ožbolt, vodja kočevskega Lovišča s posebnim namenom Medved. Na svojem območju, ki meri 40.000 hektarov, so do zdaj zaradi prijav pregledali in ocenili škodo na 19 kočevskih kmetijah, ocenjevanje pa se bo ponavljalo vse do zmrzali.

Divji prašiči na travnikih in pašnikih iščejo ličinke majskega hrošča, gliste ali zloge semen in pri tem lahko zemljišče razkopljejo tudi do 30 centimetrov globoko. Ožbolt pravi, da je ponekod videti, kot bi bila zemlja preorana.

Kmetje lahko po oceni škode in sklenitvi sporazuma dobijo največ 645 evrov na hektar. V ceni so obračunani štiri ure mulčenja uničene površine, dve uri strojnega sejanja, seme in izpad pridelka. »Toda ta cena ni realna, saj ne zajema vseh stroškov,« opozarja Leon Zemljič, kočevski kmet, ki ima od 42 hektarov kmetije, kjer kosi za živino, razritih 12 hektarov.

Leon Zemljič, ki podobno kot drugi kočevski kmetje opozarja še na težave s popašenostjo travnikov zaradi jelenjadi in srnjadi, je prepričan, da je nekaj narobe s sistemom upravljanja divjadi.

Lovci so že lani vedeli, da bo letos divjih prašičev več kot prejšnja leta. V Lovišču s posebnim namenom Medved so takoj začeli obsežneje posegati v populacijo in so do konca septembra načrt presegli za 71 odstotkov. Namesto 200 divjih prašičev so jih ustrelili 341.

»Če bi drugje ravnali podobno, bi lahko imeli drugo leto mir. Populacija divjih prašičev bi ostala vitalna, a ne bi bila preštevilna,« pravi Ožbolt.

Na Kočevsko-Belokranjskem lovskem upravljavskem območju so v zadnjem desetletju odvzeli od 700 do 1400 prašičev.

»Do začetka tega meseca je bilo odvzeto iz lovišč že več kot tisoč divjih prašičev, tako da je načrt odstrela že dosežen,« pravi Miran Bartol. Vendar pa bo ta poseg v populacijo premajhen, zato pričakujejo, da bodo načrt odvzema za letos presegli za nekaj sto živali.