Tiskane izdaje
Ljubljana - Državljanska lista je preko svoje poslanske skupine predlagala ukinitev zemljiškega dolga, saj je po njihovem mnenju le omogočal izmikanje izvršbi in oškodovanje pravic upnikov. »Zemljiški dolg je inštitut, ki je bil v zakoniku umeščen kot zavarovanje terjatve, v praksi pa se je izkazal kot zelo, zelo rodovitno polje za zlorabe,« je dejal Gregor Virant, predsednik Državljanske liste.
Po besedah Viranta so na seznamu najbolj znamenitih ustanoviteljev zemljiškega dolga na svojih nepremičninah tudi Igor Bavčar, Hilda Tovšak, Ivan Zidar, Mihael Karner, Dušan Črnigoj, Marko Jaklič, Dragan Tosić in drugi. »Uporaba tega inštituta narašča premo sorazmerno s številom padlih tajkunov«, je še opozoril Virant. Tudi vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj poudarja, da si Slovenija ne more dovoliti omogočanja nadaljnjih fiktivnih zemljiških dolgov.
»Od prvega maja 2011 do 2012 je bilo vpisov zemljiških dolgov 326, naslednje leto jih je bilo 730, v samo prvi polovici letošnjega leta pa že 1023,« je opozoril Braniselj.
Zemljiškega dolgova naj bi se tako posluževali predvsem tisti, ki želijo svoje nepremičnine spraviti na varno pred upniki. »Zemljiški dolg ne bo več tisti inštitut, ki bi slovenski jari gospodi omogočal zlorabljanje,« je še komentiral Braniselj, pri čemer hipoteke izpostavil kot boljšo in transparentnejšo opcijo: »Hipoteka pomeni večjo transparentnost, saj daje vpogled v to, kdo je upnik, za kakšen znesek gre, pri zemljiškem dolgu pa to ni razvidno. Upniki so tako skoraj v brezupni situaciji.«
Po besedah Branislja se o podpori med strankami še niso dogovarjali, a so prepričani, da bo predlog naletel na pozitivne odzive. Tudi banke so dale zeleno luč. Zemljiški dolg sicer poznata tudi Švica in Nemčija:» Težave sta imeli tudi onidve, vendar stanje v Sloveniji meji že na epidemijo goljufivih zemljiških dolgov, ki jim moramo narediti konec,« zaključuje Braniselj.
