Tiskane izdaje
Maribor − Ponoči so v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) začeli nižati gladino vode v Bresterniškem jezeru. Do srede zjutraj jo bodo znižali za polovico, da bodo lahko vgradili pomožne zapornice. Sanirali bodo namreč zgornjo zapornico enega od štirih prelivnih pol v HE Mariborski otok. Direktor DEM Andrej Tumpej pravi, da gre za predvsem okoljsko zahteven projekt.
Pretočnega polja po okvari prejšnji teden niso več mogli zapreti, zato je mimo njega teklo dobrih 200 kubičnih metrov vode na sekundo. Elektrarna sicer lahko čez turbine v normalnih okoliščinah pretaka okoli 500 kubičnih metrov na sekundo, kar pomeni, da je dve petini pretoka šlo mimo agregatov.
Kot je povedal direktor Tumpej, so takoj začeli izvajati ustrezna dela, zdaj pa bodo začasno pretočno polje zaprli s pomožnimi zapornicami, ki so namenjene prav za take primere in so jih konec tedna z izrednim prevozom že pripeljali iz hidroelektrarne (HE) v Vuzenici.
»V vmesnem času smo se z avstrijskim Verbundom dogovorili za usklajevanje pretoka Drave, ki je po nekaj povišanih dneh prejšnji teden začel znatno upadati. Prevelik upad namreč lahko privede celo do nenadzorovanega praznjenja jezera,« je dejal prvi mož DEM.
Druge rešitve bi bile tvegane
Njihovi strokovnjaki so sicer preučevali več možnosti, kako se lotiti sanacije, zlasti zaprtja pretočnega polja. Najbolj optimalna rešitev − druge bi lahko preveč ogrožale varnost zaposlenih ter zunanjih izvajalcev − je bila znižanje ravni Bresterniškega jezera za skoraj sedem metrov, kar je približno za polovico običajne globine. S tem bodo lahko pod normalnimi pogoji vgradili pomožne zapornice.
Do tega trenutka so postopoma dosegli okoli tri metre nižjo gladino, načrtovali so tako, da bo gladina najnižjo raven dosegla v sredo zgodaj zjutraj, nato pa čez dan poskrbeli za sanacijo. Ko bo vstavljena polovica zapornic, predvidoma po štirih urah dela, bodo začeli dvigovati raven vode, kar bo potekalo v podobnem ritmu kot praznjenje, ki poteka z 20 centimetri padca ravni vode na uro. S tem po Tumpejevih besedah poskrbijo, da se lahko nižanju gladine prilagodi narava in je škoda v strugi čim manjša.
HE Mariboski Otok je začela obratovati leta 1948 in prav toliko so stara pretočna polja. Zdaj bo po njegovih besedah treba poskrbeti za izdelavo novega. Najprej bodo svoje delo morali opraviti projektanti, saj načrti izpred 70 let niso več ustrezni, potem bo treba izdelati novo zapornico, kar lahko traja več kot leto dni. Po sedanjih grobih ocenah bo celotna sanacija stala več kot 1,5 milijona evrov.
Da gre za zahtevno delo, Tumpej ponazarja s tem, da so pripeljali šest pomožnih zapornic, najtežja od njih tehta kar 60 ton, pri delu pa bodo potrebovali pomoč potapljačev. »Podobno proceduro opravljamo sicer večkrat ob kakršnihkoli rednih posegih na pretočnih poljih, a tedaj je običajno pretočno polje zaprto, zdaj pa ne bo tako in bo skozi še vedno tekla voda,« je pojasnil direktor DEM.
V DEM so danes tudi zagotovili, da dodaten odtok vode ne ogroža območja nižje od elektrarne, saj ga bodo v celoti regulirali v HE Zlatoličje. Tudi glede rib Tumpej pravi, da je zdaj najboljši čas za sanacijo, saj se ribe ponavadi v tem obdobju umaknejo bolj v globino, počasen postopek nižanja gladine pa je v glavnem namenjen prav ribjemu življu, da se lahko pravočasno prilagodi in umakne.
