Do konca leta 450 specializantskih mest za zdravnike

S spomladanskim razpisom za specializacije – objavljen bo v četrtek – bo razpisanih kar 300 zdravniških delovnih mest, na jesenskem pa še 150. Ali bo dovolj kandidatov, je težko vedeti. Število vseh zdravnikov v sistemu ne bo bistveno večje, kot je sedaj.

Največ bo razpisanih tistih specializacij, kjer je pomanjkanje zdravnikov največje. To so urgentna in družinska medicina, pedopsihitrija, pediatrija in radiologija, je povedal asist. Gregor Prosen, predstavnik zdravniške zbornice. Vemo, da Slovenija zaostaja za povprečjem EU po številu zdravnikov. Kdaj ga bomo dosegli?

Tit Albreht: Število zdravnikov odvisno od denarja

»Potrebe in standardi niso samo stvar stroke, ampak tudi možnosti za plačilo. Povprečje tvorijo tudi države, ki imajo zelo drago zdravstvo. V Sloveniji moramo število zdravnikov prilagoditi finančnim razmeram,« je povedal Tit Albreht iz Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (Nijz).

Z letošnjim razpisom bosta uvedeni novi specializaciji, in sicer žilna kirurgija in alergologija z imunologijo. Različnih zdravniških specializacij bo tako skupaj 47. Najbolj primanjkuje urgentnih zdravnikov, saj je to v Sloveniji mlada stroka, ki zato še ni uspela usposobiti zadostnega števila specialistov, kot gobe po dežju pa je država gradila in odpirala urgentne centre, ki bi skupaj potrebovali med 300 in 400 specialistov urgentne medicine. Po besedah Prosena je zdaj v sistemu 100 specialistov in 100 specializantov. Dokler jih ne bo dovolj, bodo delali v urgentnih centrih tudi zdravniki drugih specialnosti.

Odkar je bil lani prenovljen zakon o zdravniški službi in nato sprejet novi pravilnik za specializacije in sekundariat, je precej sprememb in tudi nekaj zmede, zato se kandidati-mladi zdravniki na decembrski razpis niso prijavljali z lahkim srcem ali pa se sploh niso. Namesto »regijskih« specializacij so bile namreč uvedene specializacije za znano ustanovo in nacionalne specializacije, za katere pa ni bilo povsem jasno, kje in kako se bodo po izteku zdravniki zaposlovali. V pravilniku piše, da bodo morali v treh mesecih po končani specializaciji sprejeti katerokoli delovno mesto, ki bo na voljo kjerkoli v državi. Zadržke so imeli tudi zaradi pravilnika o sekundariatu, ki posredno vpliva na specializacije in ga v času razpisa še ni bilo. Državna sekratarka Ana Medved je včeraj zatrdila, da je bil decembrski razpis zakonit.

Gregor Prosen: Nacionalni razpis prednost

Po besedah Gregorja Prosena je nacionalni razpis prednost za zdravnike in delodajalce. Prvi bodo lahko šli v službo kamorkoli v državi, če bo tam prosto, torej tudi v UKC Ljubljana in v UKC Maribor. Prav tako bodo lahko izbirali delodajalci; odločili se bodo za tiste specialiste, ki so se najbolje obnesli kot specializanti. Meni, da bodo sčasoma tako mladi zdravniki kot delodajalci bolj zainteresirani za nacionalni razpis, saj bodo lahko oboji izbirali. »To je priložnost za menedžment,« je dejal Prosen.

Diplomira 330 zdravnikov, vsaj desetina takoj v tujino

Na specializacijo se lahko vpišejo diplomanti medicinskih fakultet v Ljubljani in Mariboru po šestletnem študiju, polletnem pripravništvu in strokovnem izpitu. Na leto je to okoli 330 mladih zdravnikov. Več kot desetina jih odide takoj v tujino. Posebna razpisna komisija – v njej so predstavniki ministrstva, zbornice, Nijz in ZZZS –, ki letos po novem zakonu oblikuje razpis, se je odločila za večje število razpisanih mest. Obstajajo namreč tudi kandidati, ki so že sobni zdravniki ali sekundariji (obliki zaposlitve zdravnikov po strokovnem izpitu). Število vseh zdravnikov se s tem velikim razpisom ne bo bistveno povečalo, saj se zdravniki tudi upokojujejo.