Do konca leta bodo občine na ptujskem območju zakopane v smeteh

Na upravnem sodišču je padla koncesija sedanjim smetarjem, konec leta bo morala mrkniti tehnologija v Gajkah.

Objavljeno
10. junij 2015 09.56
milošič cero gajke
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

Tri podjetja, ki na ptujskem območju skrbijo za zbiranje, izrabo in odlaganje odpadkov (Javne službe Ptuj, Čisto mesto Ptuj in Saubermacher) so izgubila koncesijo za to dejavnost. Upravno sodišče v Mariboru je na pritožbo mariborske Snage podelitev koncesije razveljavilo.

Koncesija jim je bila podeljena pred dvema letoma, po menju sodišča pa cene niso bile pravilno prikazane po posameznih področjih, ampak le v celoti. Tako je tudi prišlo do napačne trditve sodišča, da je bila investicija v center za odlaganje odpadkov Gajke pri Ptuju dvakrat zaračunana, je povedal Milan Železnik, ki je postopek za podelitev koncesije vodil. Kaj bodo zdaj naredile občine s ptujskega območja, še ni znano, saj imajo nekaj različnih možnosti: da ponovijo postopek, da takratni interesenti za koncesijo ponovno preračunajo cene, lahko še enkrat preverijo njihove cene ali pa celo brez ponovnega razpisa podelijo koncesijo Komunalnemu podjetju Ptuj, ki je v celoti podjetje v javni lasti (občin) in zato postopka izbire koncesionarja ni potrebno niti razpisati. Imajo pa občine srečo, da jim upravno sodišče ni predpisalo roka, v katerem morajo koncesijo urediti.
A občine na ptujskem območju tačas komunalni odpadki tiščijo na povsem drugem koncu. CERO Gajke je po dolgih šestih letih prizadevanj in tožarjenja na različnih sodiščih le dobil okoljevarstveno dovoljenje, ki pa ni brezpogojno. S tem dovoljenjem spet lahko odlagajo odpadke na prvem odlagalnem polju (in jih ni treba več voziti v Ormož), a to lahko počnejo le še do konca letošnjega leta. "Tamkajšnja sortirnica odpadkov ni več dovolj dobra, da bi zagotavljala sodobne standarde. Soglasje smo dobili še za 30 let delovanja, vendar je za to potrebna 20-milijonska investicija, za katero pa denarja nimamo," je povedal ptujski župan Miran Senčar. Zato se bodo občine na ptujskem  območju morale čimprej dogovoriti, kaj bodo ukrenile s komunalnimi odpadki. Ker ne vedo, s kolikšnimi minimalnimi stroški bi lahko izboljšali delovanje centra, ker ne vedo, naj odpadke le še zbirajo, tudi sortirajo ali še odlagajo ali ne, bodo še v tem mesecu imenovali posebno ekspertno skupino, ki naj bi pomagala priti do najboljše odločitve. Tudi zapiranje odlagališča v Gajkah je ena od možnosti - a v tem primeru z odpadki v Spodnjem Podravju nimajo kam, pa še vsaj tri do štiri milijone evrov bi takšno zapiranje sedanjega odlagališča stalo občine. Poleg tega pa mora sklad za izgradnjo Gajk do sredine leta 2017 prebivalcem Spuhlje in Budine po posebni pogodbi zgraditi še športni park in pločnik ob cesti do Ptuja. Najbrž pa tudi pri širitvi Gajk, če bi zanjo našli denar, prebivalci te primestne četrti ne bodo brez novih odškodninskih zahtev.
Poiskati najboljšo med vsemi temi težkimi rešitvami bo zdaj res prava politična in ekonomska pustolovščina.