Do leta 2013 do 50 tisoč novih delovnih mest

Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje med letoma 2007 in 2023. Dokument zajema ključne razvojno-investicijske projekte, ki bodo omogočili hitrejši razvoj države, s tem pa tudi dosego glavnega cilja iz sprejete Strategije razvoja Slovenije, to je najpozneje v prihodnjih 10 letih oz. že leta 2013 ujeti povprečje razvitosti EU, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal premier Janez Janša.

Ključna področja, na katera se nanašajo osrednji razvojno-investicijski projekti resolucije, so razvojna mreža Slovenije, kjer so vključeni projekti izgradnje gospodarskih središč. Ta središča naj bi odprla 17.000 novih delovnih mest in se v vseh slovenskih regijah povečale možnosti za razvoj približno 2000 malih in srednjih podjetij, je poudaril Janša.

Med ostalimi ključnimi področji je naštel povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, razvoj štipendijske sheme, učinkovito upravljanje okolja, trajnostno energetiko, mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju, kjer je predvidena izgradnja cestne in železniške prometne infrastruktura, ter področje institucionalne in administrativne usposobljenosti, ki predvideva posodobitev pravosodja in zdravstva.

Paket bo Slovenijo stal 24 milijard evrov

Za celoten paket 35 projektov je predvidenih 24 milijard evrov, ki bodo financirani iz državnega proračuna, evropskih sredstev in zasebnih vlaganj, ki so zdaj prvič predvidena v zakonodaji. Slednja naj bi k predvidenemu znesku prispevala več kot 14 milijard evrov, sedem milijard evrov pa bo za omenjene projekte šlo iz proračuna, je dejal premier in dodal, da se bo večina projektov začela v začetku finančne perspektive 2007-2013. Sredstva so razmeroma enakomerno porazdeljena v celotnem časovnem obdobju do leta 2023, kar je pomembno za zagotavljanje vzdržnosti javno finančnih tokov.

Najtežji projekt bo po besedah Janše zagotovo modernizacija železniškega omrežja, za katerega bo treba odšteti osem milijard evrov. Vlada pričakuje, da naj bi polovico tega zneska dobili od zasebnega partnerstva.

Do leta 2008 dvanajst tisoč novih delovnih mest

Kot je dejal Janša, naj bi izvedbo dela projektov do leta 2010 povečali kupno moč prebivalstva za 3,3 odstotne točke, do leta 2013 pa za 6,8 odstotne točke. Do leta 2008 naj bi s pomočjo projektov, predvidenih v resoluciji, odprli 12.000 novih delovnih mest in znižali število brezposelnih za 15.000 oseb, leta 2013 pa naj bi se odprlo 50.000 novih delovnih mest, število brezposelnih pa naj bi se znižalo za 30.000 oseb.

Glede službe za razvoje je Janša dejal, da zaenkrat ne bo sprememb v kadrovski sestavi službe in se s tem odzval na ugibanje nekaterih medijev, da državni sekretar Andrej Horvat zapušča vodenje omenjene službe.

Janša se je tudi ustavil pri opozorilu Evropske komisije, da je Slovenija je med devetimi državami članicami, ki Evropski komisiji niso pravočasno predložile nacionalnih načrtov za dodeljevanje dovolilnic za trgovanje z izpusti ogljikovega dioksida v drugi fazi evropske sheme trgovanja z izpusti v obdobju 2008-2012. Kot je dejal, je od pristojnega ministrstva zahteval pojasnilo, na okoljskem ministrstvu pa so zagotovili, "da se ta zadeva ureja", je dejal.

Premier je spregovoril tudi o poročilu Evropske komisije o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v EU, ki je uvrstilo Slovenijo med tri državami EU, kjer bo dolgoročni učinek staranja prebivalstva na proračunsko stanje največji, predvsem zaradi precejšnjega povečanja pokojninskih izdatkov. Janša je dejal, da je bila Slovenija v to skupino zaradi staranja prebivalstva uvrščena že prej, najboljši odgovor na to pa sta višja gospodarska rast, ki je predvidena v Strategiji razvoja Slovenije, in večja rodnost.

Zagotovili manjkajoča sredstva za železniške projekte

Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o državnem poroštvu za financiranje železniških projektov v obdobju 2006-2009. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič, je namen poroštvenega zakona rešiti problematiko financiranja na železniškem področju in zagotoviti manjkajočih 99,7 milijarde tolarjev sredstev v obdobju 2006-2009.

Za zagotovitev lastne udeležbe pri projektih EU je predvidenih 72 milijard tolarjev, za izvedbo prioritetnih projektov na 5. in 10. koridorju 22,8 milijarde tolarjev, za izvedbo drugih domačih projektov, ki so nujni in jih ne financira EU štiri milijarde tolarjev in za sanacijo izrednih dogodkov, ki so se zgodili v letih 2003, 2004 in 2005, 800 milijonov tolarjev.

"Če teh sredstev ne bi bilo, bi bilo ogroženo sofinanciranje s sredstvi iz evropskih skladov, poleg tega pa bi se trend nadaljevanja počasnih voženj in vzpostavljanja vedno novih odsekov, ki so kritični, nadaljeval," je pojasnil Verlič. Za vračanje poroštva so po njegovih besedah predvidena sredstva iz proračuna in uporabnina, v prihodnje pa bodo razmišljali tudi o udeležbi zasebno-javnega partnerstva.

Sprejela poročilo o izvajanju reform za Lizbonsko strategijo

Vlada je sprejela poročilo o uresničevanju programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, ki predstavlja prvi letni pregled uresničevanja prednostnih nalog, ukrepov in ciljev programa reform sprejetega oktobra lani. Poročilo za vsak ukrep iz programa navaja, kako se uresničuje, okviren rok izvedbe in predvidena finančna sredstva po posameznih prednostnih nalogah, je po seji vlade povedal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Janez Šušteršič.

Kot je dejal, je poročilo pripravljeno glede na prednostne naloge v Strategiji razvoja Slovenije, kar pomeni, da izhaja iz nacionalnih razvojnih prioritet in ne le zahtev EU. V prvem letu izvajanja reform so bili sprejeti pomembni ukrepi na davčnem in socialnem področju. Tako je bil lani sprejet zakon, s katerim se postopno odpravlja davek na izplačane plače, ki omejuje zlasti zaposlovanje visoko kvalificiranih strokovnjakov. Uvedba cedularne obdavčitve leta 2005 oziroma obdavčitev dividend, obresti in kapitalskih dobičkov z dokončnim davkom v višini 20 odstotkov, kot jo med drugimi poznajo tudi nekatere skandinavske države, je imela za cilj zmanjšati obdavčitev in posledično preprečiti selitev kapitala v druge države.

Jeseni 2006 je vlada sprejela predlog sprememb pri davku od dohodka pravnih oseb, s katerim se bo stopnja davka postopno znižala s 25 na 20 odstotkov, ohranjena pa je široka olajšava za raziskave in razvoj, kar bo oboje spodbudilo večja vlaganja podjetij v razvoj. Hkrati je vlada predlagala tudi precejšnje znižanje progresivnosti dohodnine, kar bo povečalo spodbude za aktivnost visoko kvalificiranih oseb. Ocenjuje se, da naj bi bila zaradi teh ukrepov gospodarska rast v letu 2007 višja za 0,3 odstotne točke, dolgoročni učinek pa bo odvisen predvsem od kakovosti zasebnih naložb in dejanskega povečanja zaposlenosti.