Do manjkajočih milijonov s prodajo nepremičnin

MOL se poskuša znebiti starih stanovanj, garaž in poslovnih prostorov, prodaja pa tudi več zlata vrednih parcel.

Objavljeno
10. november 2011 20.37
Posodobljeno
11. november 2011 08.00
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana

Ljubljana – Mestna občina Ljubljana tudi letos nadaljuje politiko pospešene razprodaje svojih nepremičnin. To dokazuje pred kratkim sprejet dopolnjen letni načrt. Na seznamu za prodajo ali menjavo je skoraj 300 parcel, 76 stavb, štiri počitniška stanovanja in 64 stanovanj, sob ter solastniških deležev.

Celovitega pregleda nad izvedbo načrtovane prodaje sicer ni, saj jo vodita tako mestni oddelek za ravnanje z nepremičninami (ORN) kot ljubljanski stanovanjski sklad. Poleg tega pri mnogih poskusih prodaje uporabljajo tudi opcijsko možnost menjave ali oddaje (zlasti pri zemljiščih, poslovnih prostorih in garažah). Sodeč po številnih objavljenih javnih prodajah (dražbe, zbiranje ponudb, sklepanje neposrednih pogodb) na spletni strani MOL, se na vsak način poskušajo znebiti starih, nefunkcionalnih, predvsem pa v preteklosti slabo ali sploh nevzdrževanih poslovnih prostorov, garaž in stanovanj, ki so jih dobili kot pravni nasledniki nekdanjih ljubljanskih občin.

Da MOL poskuša prodati manjše zemljiške parcele (velike od dveh do nekaj deset kvadratnih metrov), ki v naravi predstavljajo kakšen kos poti, zelenice, travnika ali njive, je razumljivo, saj so samo nepotreben strošek, koristijo pa le bližnjemu sosedu (za zaokrožitev zemljiških kompleksov).

Težje pa je doumeti, zakaj prodaja tudi velike zemljiške parcele. S tem sicer dobi nekaj prepotrebne kupnine za nakupe novih stanovanj na trgu, gradnjo stanovanj v lastni režiji ali odkupe potrebnih zemljišč, a hkrati izgublja možnost, da bi v prihodnosti gradila na svoji zemlji ali imela vsaj pomemben nedenarni vložek v kakšni obliki javno-zasebnega partnerstva.

Tako v katastrski občini Trnovsko predmestje prodaja tri večje parcele (velike 2091, 3027 in 4125 kvadratnih metrov) za približno 4,1 milijona evrov, pri čemer izhodiščna cena znaša nekaj več kot 420 evrov za meter. Še višjo so postavili zemljiškemu kompleksu treh parcel v k. o. Karlovško predmestje, kjer je za približno 15.000 kvadratnih metrov zemlje začetna cena kar šest milijonov evrov. Skoraj tri milijone sta za MOL vredni dve dvoriščni parceli na Taboru, poltretji milijon 5000 kvadratnih metrov velika njiva v Trnovskem predmestju, skoraj dva milijona pa 8112 kvadratnih metrov veliko dvorišče v k. o. Bežigrad. Največja posamična parcela, 14.310 kvadratnih metrov velik travnik na Prapretnem brdu (občina Tolmin), pa je bila zaradi svoje odročnosti (?) ocenjena na skromnih 140.000 evrov.

Občini je očitno v interesu tudi zmanjšanje števila lastnih poslovnih prostorov. Po precej nizkih cenah se poskuša znebiti garaž na različnih lokacijah po mestu (mnoge so prazne in jih ne more oddati kljub večkratnim razpisom in ne previsoki najemnini), v igri pa je tudi prodaja nekaj praznih ali zasedenih pisarniških prostorov.

Najvišja cena za prostore 
na Mestnem trgu 15

Najvišjo ceno so postavili poslovnim prostorom (848 kvadratnih metrov) na Mestnem trgu 15. Zanje je bila izhodiščna cena 2,3 milijona evrov. Za 1349 kvadratnih metrov velik prostor na Zadobrovški 1, ki ga zaseda knjižnica, je cena dva milijona. Poldrugi milijon so za MOL vredni 990 kvadratnih metrov veliki prostori na Miklošičevi 26, nekaj več kot 1,33 milijona 229 kvadratnih metrov velika hiša s pripadajočim zemljiščem v Ulici stare pravde 6, z 1,2 milijona evrov pa ji sledi 460 kvadratnih metrov velika prazna večnadstropna vila na Poljanski 97. Le na sto tisočakov manj so ocenjeni 270 kvadratnih metrov veliki prostori na Prešernovem trgu 2.

Kot je razvidno iz rebalansa finančnega načrta ljubljanskega stanovanjskega sklada, ki naj bi ga svetniki potrdili konec tega meseca, je ta zelo uspešen pri pridobivanju prihodkov od prodaje zgradb in prostorov.

Letošnji načrt, ki je znašal skoraj 1,56 milijona evrov, naj bi namreč presegli za dobrih 390 tisočakov in bi znašal skoraj dva milijona evrov.

Sicer pa sklad ne bo le zbiral kupnin od prodaj starih stanovanj, ki so zanj neprimerna (prevelika, nefunkcionalna, preveč dotrajana, da bi se jih izplačalo prenavljati), temveč bo tudi precej »zapravljal«. Na septembrskem razpisu je namreč dobil dve ustrezni ponudbi za nakup desetih stanovanj (devet od Giva Reala in enega od Metrokrasa). Kot je zapisala direktorica SSLO Jožka Hegler, pričakuje, da bo »izpogajala primerno ceno in sklenila pogodbe za okoli 1,5 milijona evrov«.

Ob kupljenih stanovanjih v Celovških dvorih (po prvotnih dveh pogodbah so zanje načrtovali skoraj 1,35 milijona evrov, po predlaganem rebalansu pa je ta vsota narasla že na 1,67 milijona) in v soseski Polje II. (namesto enega je zdaj načrtovano plačilo štirih milijonov evrov) bodo skromnih 346 tisočakov namenili sanaciji in posodobitvi 45 izpraznjenih starejših stanovanj in 61 zasedenih dotrajanih stanovanj. V okviru te postavke z imenom investicijsko vzdrževanje stanovanj v lasti MOL, ki so jo zmanjšali skoraj za polovico, sta na prvem mestu sanacija osmih stanovanj na Resljevi 26 in devetih na Trubarjevi 23 (pri obeh ogrevanje, pri zadnji tudi sanacija strehe).