Tiskane izdaje
Maribor, Ljubljana – Kako obiti ekskluzivne zastopnike (pre)drage medicinske opreme in materialov pri nas ter kupovati ceneje v EU? Težavo, s katero se Slovenija ukvarja že več let, poskuša rešiti UKC Maribor, ki se je povezal z graško bolnišnico.
V Sloveniji ekskluzivni zastopniki tujih korporacij ohranjajo pri dragih medicinskih materialih in opremi »svoje« cene, ki so se že nekajkrat izkazale za višje kot drugje. Tako je bila Slovenija pred več kot desetletjem šokirana zaradi polovico nižjih cen operacijskih miz v Avstriji, zadnja taka afera pa je nakup žilnih opornic, s cenami katerih se že dolgo ukvarja celo državni zbor. Z javnim denarjem je bilo do zdaj te ekskluzivne dobavitelje nemogoče obiti. Tudi če je slovenska bolnišnica objavila razpis na evropskem portalu, se menda nikoli ni prijavil nihče drug kot slovenski zastopnik, češ da je prodaja v državah že vnaprej razdeljena med posamezne dobavitelje. Toda avstrijske bolnišnice kupujejo ceneje, in to ne le v Avstriji, ampak tudi drugod po EU. V Sloveniji na to pot prvič stopa UKC Maribor.
Avstrijske bolnišnice se pri nakupih drage medicinske opreme in materialov obrnejo na agencije. Te proučujejo celotni trg EU in nato bolnišnica kupi, kjer je najceneje. Naš zakon omogoča Sloveniji skupne nakupe z Avstrijci. Kako?
»V Avstriji so nam pojasnili, kako delajo. Imajo zelo podobno zakonodajo za javno naročanje, saj so v Evropi, tako kot mi. A tam stvari urejajo nekoliko drugače. Imajo agencije, ki analizirajo evropski trg. Na primer graška univerzitetna bolnišnica se obrne na agencijo iz Münchna, ki jim ves čas sporoča, kakšne so cene dragih materialov v posameznih državah. Bolnišnica potem izvede javni razpis, a ker ve, kakšne so cene drugod, lahko reče domačim principalom: 'Ali nam boste dali po pošteni ceni ali pa bomo kupili drugje.' Poštena cena pomeni, da dobavitelj zasluži, a ni oderuška,« je povedal prof. dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor, ki je dobil vpogled v analize evropskega trga.
»V Sloveniji plačujemo nekatere drage materiale eno do dve tretjini dražje, kot plačujejo enake artikle najbogatejše evropske države. Tega ni mogoče upravičiti z majhnostjo države. Režijski stroški so pri nas nekoliko večji, a ne toliko. Obstajajo poti, po katerih se lahko normalno, po pravni poti izognemu predragemu kupovanju. Ne morem povedati vseh podrobnosti, a to je prvič, da smo neka vrata sploh odprli. Najpomembneje je, da imamo primerjavo cen, saj smo bili do zdaj pri tem odvisni od naših dobaviteljev in njihovih vsiljenih cen,« je dejal.
Je optimist? »Če lahko kupujejo po nižjih cenah Avstrijci, sem prepričan, da lahko tudi Slovenci.« Po njegovih besedah Avstrijci ne kupujejo le v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji, Italiji, Franciji, skratka tam, kjer je enak artikel cenejši.
Zakon omogoča skupen nakup z Avstrijo
Javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic, omogoča zakon o javnem naročanju. Na ministrstvu za javno upravo so ga raztolmačili tako, »da se naročnik ne odloča, na kateri trg gre kupovat, temveč naročilo javno objavi, nanj pa se odzove katerikoli ponudnik«. To je praksa, ki do sedaj ni dajala razultatov.
Predsednik državne revizijske komisije Borut Smrdel, ki konkretnega (mariborskega) javnega naročila ni smel komentirati, pa je opozoril na 34. člen. »Člen med drugim določa, da lahko naročnik skupaj z naročniki iz drugih držav članic odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem, prav tako lahko na podlagi okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema oddaja posamezna naročila.«
