Do služb še vedno z zvezami in poznanstvi

Ljubljana – Zaposlovanju najožjih družinskih članov aktualnih oblastnikov ni videti konca. Tako sta hči predsednika vlade Janeza Janše in sin vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka redni službi našla v državnem podjetju, kabinetne službe pa so dobili hči evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, sin generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča in že pred zadnjimi volitvami tudi hči poslanca SDS Marjana Pojbiča.

»Politične kadrovske cunamije opažamo ob vsaki menjavi oblasti, izbranci pa se nameščajo na odgovorna delovna mesta v javnem sektorju ali podjetjih, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost,« pojasnjuje Simona Habič, predsednica društva Integriteta, ki se zavzema za etičnost javnega delovanja. Konkretnih primerov zaradi premalo informacij ne komentira, opozarja pa, da ni nobenega dvoma, da neformalne mreže spodbijajo neodvisnost delovanja institucij in podjetij. Takšno prakso po njenem mnenju povzroča predvsem preozko razumevanje korupcije, ki jo elite razumejo le kot sprejemanje ali dajanje podkupnin, ne pa tudi kot širšo zlorabo moči za zasebno korist.

Pogosto slišimo izgovore, da se v Sloveniji zaposlovanju po zvezah in poznanstvih zaradi majhnosti enostavno ne moremo izogniti. Habičeva takega argumenta ne sprejema in ga vidi zgolj kot priročen izgovor za opravičevanje koruptivnih ravnanj. »Četudi je Slovenija majhna in se kdaj ni mogoče izogniti zaposlovanju bližnjih, če ti strokovno ustrezajo delovnemu mestu in so izbrani s kakovostno pripravljenim razpisom, je smiselno za mnenje o postopkih in načinu zaposlovanja zaprositi protikorupcijsko komisijo in upoštevati njeno stališče, saj bo verodostojno presodila, ali taka zaposlitev pomeni tveganje za korupcijo ali ne,« predlaga predsednica društva Integriteta. Politiki pa bi se tveganju še lažje izognili, če bi občutek, da je nameščanje »izbranih« nekaj povsem običajnega, presegli z lastno integriteto in odgovornostjo.

Lani kritizirali, letos počnejo prav to

Največja vladna stranka SDS je novembra lani objavila seznam 235 političnih kadrovanj vlade Boruta Pahorja. Tako naj bi Helena Kamnar postala generalna sekretarka vlade zaradi vpliva svojega moža in nekdanjega svetovalca za ekonomska vprašanja v uradu Milana Kučana Nevena Boraka. Marko Voljč je član fiskalnega sveta po mnenju SDS postal zato, ker je bil poročna priča nekdanjemu poslancu SD Milanu M. Cviklu, Darijan Košir pa direktor vladnega urada za komuniciranje, ker je bil študijski kolega tedanjega premiera Pahorja. V stranki Janeza Janše so opozarjali tudi na sorodstvene vezi nekdanjega predsednika uprave Kapitalske družbe in nečaka poslanke SD Brede Pečan Boruta Jamnika ter pravnika Mira Cerarja, ki naj bi član sodnega sveta postal zaradi vplivnih staršev – nekdanje podpredsednice LDS Zdenke Cerar in Mira Cerarja starejšega, člana Foruma 21.

Danes, ko je SDS največja stranka na oblasti, se jim takšna praksa ne zdi več sporna. Premier Janša je v soboto na Pop TV poudaril, da gre v glavnem za kabinetne zaposlitve za določen čas, ki so vezane na mandat vlade, službe za nedoločen čas svoje hčerke v državnem podjetju Plinovodi pa ni komentiral. »Vsak predsednik vlade ali minister, ki nastopi, si mora sestaviti ekipo, s katero lahko normalno dela. Gašpr Predalič pa je bil v stranki SDS zaposlen bistveno prej, kot je njegov oče postal generalni sekretar vlade. Torej bi lahko govorili kvečjemu o obratnem procesu,« je dejal Janša. Generalni sekretar vlade Božo Predalič na očitke o nepotizmu pri zaposlitvi svojega sina odgovarja, da največja vladna poslanska skupina pač izkorišča zakonske možnosti. »Se vam ne zdi bolj nenavadno, da bi poslanska skupina SDS denimo zaposlila bivšega svetovalca Zaresa ali LDS? Moj sin je star 33 let, ima svojo družino, svoje življenje in svojo službo. Nikoli in z ničimer nisem vplival na njegovo zaposlitev, niti mu je nisem iskal,« očitke zavrača Predalič. Redkobeseden o razlogih za zaposlitev Predaliča mlajšega, prav tako glede službe svojega sina pri državnem podjetju Plinovodi je tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. »Sem mislil, da me boste vprašali kaj o zaposlitvi Majde Širca na RTV Slovenija, ampak tega nihče ne sprašuje,« je pozornost preusmeril Tanko.

Svoje v službe, v javnem sektorju pa odpuščanje

Medtem pa bo vlada jeseni po vsem sodeč začela odpuščati v javnem sektorju. Število še ni znano, kot kaže, pa bo ta ukrep doletel predvsem širši javni sektor, manj državno upravo. Po podatkih MJU se je število zaposlenih na ministrstvih (skupaj s policijo in vojsko), vladnih službah in upravnih enotah v zadnjih sedmih mesecih zmanjšalo za dva odstotka (652 javnih uslužbencev), število zaposlenih v izobraževanju, zdravstvu, sociali, kulturi in raziskovalni dejavnosti pa se je v treh letih povečalo za tri odstotke (4500 zaposlenih).

Napovedi odpuščanja so že izzvale ostre kritike sindikatov, zaradi tega pa so morebiti ogrožene tudi reforme. »Ta vlada dela nekaj nemogočega. Imela bi reforme, in medtem ko išče soglasje socialnih partnerjev, bi na cesto pometala tisoče javnih uslužbencev,« pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Predsedstvo konfederacije bo na jutrišnji izredni seji razpravljalo o načrtih vlade, ki jih še ni obvestila o nobenem ukrepu, Štrukelj pa napoveduje, da se bodo odpuščanju odločno postavili po robu, saj od tega ne bo nobene finančne koristi. Pri tem jih podpira tudi največja sindikalna centrala v državi ZSSS, kjer bodo storili vse, da bi cilje vladne politike, ki je po oceni predsednika ZSSS Dušana Semoliča sovražna do zaposlenih v javnem sektorju, preprečili.