Tiskane izdaje
Novo mesto – Po skoraj dveletnem pisanju prošenj in zahtev novomeški občini ter osebni zavzetosti varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer je samohranilec treh mladoletnih otrok Sandi Brezar iz romskega naselja Šmihel dočakal sanitarni zabojnik. Novomeško občino je stal 6500 evrov.
»Kar dolgo je trajalo. Zdaj sem zelo vesel. Končno smo dobili stranišče in kopalnico,« je hitel pripovedovati Sandi Brezar in z veseljem pokazal najnovejšo pridobitev. Za večino državljanov so sanitarije nekaj povsem samoumevnega, za številne Rome nekaj nedosegljivega. Napovedal je, da bodo odslej njegovi trije otroci redno obiskovali šolo, saj bodo urejeni in čisti in se jim vrstniki ne bodo več posmehovali. Sanitarije so priključili tudi na javno kanalizacijsko omrežje.
Za kopalnico
Za Brezarjev primer se je pred časom zavzela Zveza Romov za Dolenjsko in za pomoč zaprosila varuhinjo človekovih pravic, ki je nato vodstvu novomeške občine poslala več pisem, v katerih je zahtevala, naj Brezarjevim postavijo sanitarni zabojnik. Brezar se je pisno zavezal, da bo plačeval 44 evrov mesečne najemnine.
Ni pa mu bilo treba podpisati sporne izjave o lojalnosti, kar je lani od njega zahteval varnostni sosvet Krajevne skupnosti (KS) Šmihel. »Izjavljam in obljubljam, da bom zaradi vsega, kar mi lokalna skupnost nudi za kvalitetnejše in dostojnejše življenje mene in moje družine, svoje otroke vzgajal v poštene državljane in jih pošiljal v šolo. Da bom z družino zagotavljal urejenost okolice svojih bivalnikov, da se bom tvorno vključeval v aktivnosti naselja in KS ter da bom sodeloval s predstavnikom romskega naselja v svetu KS v dobrobit vseh krajank in krajanov Šmihela,« je bilo zapisano v izjavi, ki je Brezar ni hotel podpisati. Predsednik KS Miro Škufca je takrat vsebino utemeljeval »z neredom in nespoštovanjem družbenih norm«. Pokazalo pa se je, da je protiustavna.
Brez sanitarij
Podpredsednik Zveze Romov za Dolenjsko Zvonko Golobič pravi, da na območju novomeške občine živijo številne družine, ki bi prav tako potrebovale sanitarne zabojnike, vendar sam meni, da takšna pomoč ne more biti rešitev, saj je treba problem vodovodnih in elektropriključkov reševati celovito, in ne parcialno. Novomeški župan Gregor Macedoni je za Delo povedal, da imajo za romsko problematiko letos na voljo 50.000 evrov, z denarjem pa nameravajo odpravljati sistemske probleme in v zgolj izjemnih primerih skupaj s centrom za socialno delo zagotavljati pomoč posameznikom.
»Letos se bomo osredotočili na sistemsko reševanje prostorskih problemov, kar pomeni začetek vseh postopkov za sprejetje občinskih prostorskih aktov in nato s sodelovanjem in s pomočjo državnih služb komunalno urediti zemljišča,« je povedal Macedoni, ki je hkrati opozoril, da se največje nelegalno romsko naselja Žabjak nahaja prav na državnem zemljišču. Macedoni pravi, da si država pri tem ne sme zatiskati oči in da občina ne bo privolila v zgolj brezplačni prenos zemljišča z obrambnega ministrstva na lokalno skupnost.
Varuhinja Nussdorferjeva opozarja državo in občine
Po najmanj šestih dopisih in urgencah varuha za človekove pravice naslovljenih na novomeško občino in osebnih pogovorih z županom Gregorjem Macedonijem je varuhinja za speltno Delo izrazila zadovoljstvo, da je novomeška občina Sandiju Brezarju vendarle postavila tudi sanitarni zabojnik.
Varuhinja ob tem poudarja pomen njenih priporočil glede obravnavane tematike v poročilu za leto 2014. Po njenem priporočilu mora vlada čimprej pripraviti in sprejeti nov nacionalni program ukrepov za Rome in v njem nameniti večjo pozornost pravni in komunalni ureditvi romskih naselij, še zlasti na širšem območju Dolenjske, ter določiti obveznosti občin, predvideti časovnico za njihovo izvedbo in določiti nadzorne organe. Za lokalne skupnosti, ki v predvidenih rokih ukrepov iz nacionalnega programa ne bi izvedle, naj program določi sankcije in nadomestno izvedbo nalog s strani pristojnih državnih organov.
Varuh je o teh vprašanjih pripravil posebno poročilo že leta 2012 o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije ter ob zaključku poročila nanizal šest priporočil lokalnim oblastem in vladi. Nussdorferjeva ni zadovoljna z učinkovitostjo osrednjih slovenskih oblasti in lokalnih skupnosti pri urejanju bivanjskih razmer Romov ter jih zato poziva k odgovornemu delovanju pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin pripadnikom romske skupnost v Sloveniji. Varuhinja je opozorila, da je pravica do dostopa do sanitarij mednarodno priznana človekova pravica (resolucija Generalne skupščine Združenih narodov številka 64/292). S povečano pozornostjo je namreč treba obravnavati zlasti primere, kjer so zaradi odsotnosti dostopa do sanitarij prizadeti otroci.
