Tiskane izdaje
Ljubljana – Z novim letom bo začel veljati zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Vsi tisti, ki so se doslej zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov obračali na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, imajo zdaj možnost, da pridejo do zadoščenja tudi pred slovenskimi sodišči. Možnosti je več, med drugim tudi izplačilo denarne odškodnine v višini od 300 do 5000 evrov zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S tem je država sprejela objektivno odgovornost za povzročeno škodo, ki jo posameznik utrpi zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov.
Slovenija obsojena v skoraj 170 primerih
Slovenija je bila doslej pred strasbourškim sodiščem obsojena v skorajda 170 primerih, višina dosojenih odškodnin in stroškov sodnih postopkov pa je že presegla 700 tisoč evrov. Z zakonom se tako izpolnjujejo zahteve iz sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lukenda in odločbe ustavnega sodišča, v katerih je bilo odločeno, da naša država na izvedbeni (zakonski) ravni ne zagotavlja strankam sodnih postopkov varstva ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma konvencijske pravice do sojenja v razumnem roku. Očitki so bili, da v Sloveniji nimamo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim lahko stranka doseže pospešitev konkretnega sodnega postopka in da država ne zagotavlja pravičnega zadoščenja (denarne odškodnine).
V zakonu, ki so ga napisali na pravosodnem ministrstvu, je zato določen sistem pravnih sredstev za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Gre predvsem za pravna sredstva, s katerimi naj pristojni sodni organ (predsednik istega ali višjega sodišča ali poseben sodnik) doseže dejansko pospešitev reševanja zadeve, glede katere se je stranka pritožila. Urejeno je tudi vprašanje pravičnega zadoščenja za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – tako odškodnine kot objave sodbe.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki je nastala stranki sodnega postopka zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je omejena v višini od 300 do 5000 evrov. V tem okviru bodo morala sodišča oblikovati sodno prakso. Višina prisojene odškodnine pa bo odvisna predvsem od zapletenosti zadeve, ravnanja države in stranke ter pomembnosti zadeve za stranko. V postopkih o določitvi odškodnine bo sodelovalo tudi državno pravobranilstvo, ki bo pred vložitvijo tožbe zoper Slovenijo s stranko najprej poskušalo doseči poravnavo.
Več v tiskani izdaji Dela.
