Dobili bomo evropsko vozniško in evrovinjeto

Bruselj - Prometni ministri Evropske unije, med njimi resorni slovenski minister Janez Božič, so v Bruslju dosegli dogovor o uvedbi enotnega evropskega vozniškega dovoljenja. Sledeč pravkar potrjeni direktivi bodo države članice novi dokument morale v celoti uvesti najkasneje do leta 2032, z izdajanjem pa začeti najkasneje leta 2012. Enotno dovoljenje bo nadomestilo prek sto različnih vozniških dovoljenj, ki so trenutno veljavna v povezavi.

Kot je ob robu zasedanja povedal predsedujoči, avstrijski prometni minister Hubert Gorbach, so za uvedbo enotnega dovoljenja glasovale vse članice, z izjemo Velike Britanije, ki se je vzdržala. Dogovor pa je pozdravil kot pomemben prispevek k povečanju prometne varnosti v EU - med drugim bodo namreč z dokumentom minimalni standardi za zdravniške preglede za poklicne voznike ter za kvalifikacije za inštruktorje.

Med razlogi za uvedbo enotnega dokumenta so sicer tudi zmanjšanje števila ponaredkov ter olajšano kaznovanje za prometne prekrške, storjene v kateri od drugih članic unije. "Po izgubi dovoljenja v eni zdaj ne bo več mogoče dobiti dokumenta v drugi članici," je poudaril komisar za transport Jacques Barrot. Novo vozniško dovoljenje bo imelo obliko kreditne kartice, njegova veljavnost pa omejena na deset do 15 let.

Direktivo o plačilu cestnin za tovornjake na velikih avtocestnih oseh

Ministri so danes tudi dokončno potrdili direktivo o plačilu cestnin za tovornjake na velikih avtocestnih oseh, t.i. evrovinjeto, potem ko je politični dogovor o sporni direktivi po težkih pogajanjih in treh neuspelih poskusih dogovora povezava dosegla že lansko pomlad. Za je danes glasovala tudi Slovenija, medtem ko je bilo pet držav proti ali pa so se vzdržale.

Dejansko je evrovinjeto EU uvedla že leta 1999, vendar le za tovorna vozila nad 12 tonami, medtem ko nova direktiva določa, da z letom 2012, z določenimi izjemami, evrovinjeta postane obvezna tudi za tovorna vozila od 3,5 ton dalje. Direktiva določa pravila za izračunavanje cestnin, pri čemer se upoštevajo tudi izpusti nevarnih plinov in škoda, ki jo povzročajo, pa tudi čas prevoza in gostota prometa.

Na posebej občutljivih ali zahtevnih predelih, konkretneje v gorskih območjih, lahko države uvedejo dodatek na cestnino in ga uporabijo za financiranje alternativne infrastrukture. Za takšno 15-odstotno povišanje se je EU lani dogovorila predvsem na vztrajanje Avstrije, ki je iskala rešitev za svoj prelaz Brenner.

Nadalje direktiva članicam dovoljuje, da cestnino pobirajo tudi na cestah, ki niso del čezevropskega prometnega omrežja, vendar pa so mu paralelne in zato ključnega pomena za upravljanje prometnih tokov. Članice se sicer same odločajo, ali uvajajo cestnino in na katerih delih jo uvajajo, določa direktiva. V cestnino lahko država tudi vključi stroške izgradnje.

Po današnji potrditvi in uveljavitvi direktive bodo imele članice na voljo dve leti, da skupna pravila prevzamejo v nacionalno zakonodajo.