Dobili smo nove praznike

Ljubljana - Državni zbor se je v današnjem nadaljevanju rednega septembrskega zasedanja najprej lotil obravnave predloga novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih po skrajšanem postopku.

Večina poslanskih skupin podpira zakonski predlog, poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec pa je opozorila, da je treba novelo sprejemati z občutkom in ne bi smela žaliti čustev nobenega prebivalca države, izrecno nasprotovanje noveli pa je izrazil poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. O novih praznikih bodo poslanke in poslanci odločali v okviru nocojšnjih glasovanj.

Državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je spomnila, da je zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji začel veljati leta 1991.

Vlada je obravnavala predlog koledarja državnih proslav v letu 2005, v katerem je predvideno tudi zaznamovanje dveh obletnic, to je vrnitev Primorske k matični domovini in združitev Štajerske in Prekmurja z domovino. Obor DZ za delo pa je potem sprejel dodaten predlog, da se kot praznik določi tudi 17. avgust kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Novi prazniki so: 17. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september - vrnitev Primorske k matični domovini in 23. november - Dan Rudolfa Maistra. Praznik samostojnosti ob 26. decembru se bo poslej imenoval Dan samostojnosti in enotnosti.

Prazniki pa ne bi bili dela prosti dnevi, saj bi določitev novih prostih dni pomenila določen izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce in tako vplivala na zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je poudarila Cotmanova.

Novosti pri podeljevanju Bloudkovih priznanj

Poslanke in poslanci so opravili tudi razpravo o spremembah zakona o Bloudkovih priznanjih, ki se letno podeljujejo v obliki Bloudkovih nagrad in Bloudkovih plaket. Nagrade se bodo, če bodo spremembe sprejete, po novih pravilih podeljevale ob obletnici rojstva inženirja Stanka Bloudka, to je 11. februarja, in ne tako kot do sedaj 26. novembra na dan njegove smrti.

S spremembo datuma podelitve priznanj bi dosegli, da bi razpis za predložitev predlogov za podelitev Bloudkovih priznanj za tekoče leto lahko trajal vse leto in posegal v dve leti, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Magdalena Šverc. Poleg tega se spreminja tudi določba, ki opredeljuje način dela Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ki jih sicer podeljujejo od leta 1965. Pravilnik o njegovem delu bo sprejel minister za šolstvo in šport. Tudi poslanske skupine zakonske spremembe podpirajo, kjer predlagajo tudi, naj bi podeljevanje potekalo v Idriji, rojstnem kraju Stanka Bloudka. O spremembah po skrajšanem postopku bodo odločali še danes, v okviru večernih glasovanj. Po sedanjih zakonskih pravilih lahko odbor letno podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket.

Sprejeli naj bi tudi zakon o javnih cestah

Poslanke in poslanci bodo po napovedih na današnji seji po skrajšanem postopku podprli sprejetje predloga novele zakona o javnih cestah, s katero se bo med drugim odpravilo neskladje sedanje ureditve pobiranja cestnine na avtocestah z ustavo, saj brez sprememb zakona in novega podzakonskega predpisa vlade po 11. decembru ne bo več mogoče zaračunavati uporabe teh cest. DZ mora novelo zakona sprejeti najpozneje do 11. novembra, v nasprotnem primeru ne bo več obstajala zakonska podlaga za zaračunavanje uporabe cest, je pojasnil minister za promet Janez Božič.

Vlada želi z novelo zakona določiti okvire za določitev cestninskih cest, merila in kriterije za določitev višine cestnine ter obveznost plačevanja cestnine. Predlagane določbe ne pomenijo bistvene vsebinske spremembe dosedanjega cestninskega sistema, hkrati pa je minister poudaril, da so na ta način zbrana sredstva pomemben vir financiranja razvoja in obnove avtocest v Sloveniji.

Zakonske spremembe prinašajo še ena rešitev. Ministrstvo za promet bo z uveljavitvijo novele zakona lahko za tovornjake z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone prepovedalo promet skozi strnjena naselja, če bo obstajala vzporedna avtocestna povezava. Ministrstvo se bo tako odločilo, če bo to potrebno zaradi boljšega pretoka prometa ali varstva pred emisijami prometa. Prepoved pa ne bo veljala za lokalni promet.

Večina poslanskih skupin bo zakonske spremembe podprla in kot ustrezne ocenjujejo tako vsebino kot cilje zakonskih sprememb. Poleg uskladitve z odločbo ustavnega sodišča poslanci kot pomembno izpostavljajo tudi spremembe glede tovornega prometa, saj se veliko število voznikov težkih tovornjakov izogiba plačavanju cestnin na avtocestah z uporabo vzporednih državnih cest, je denimo poudaril Marko Pavliha (LDS). Ob tem pa imajo tudi nekatere postopkovne pomisleke. Vili Rezman (DeSUS) je tako obžaloval, da sprejemanje zakonskih sprememb poteka v časovni stiski. Enak pomislek imajo tudi v opozicijski LDS. Pavliha je ministrstvo za promet še pozval, naj prouči možnost uvedbe plačevanja cestnine za uporabo visokogorskega prelaza Vršič ter čim prej nabavi specialno gasilsko vozilo za reševanje v karavanškem predoru.

Uskladitev državnih pomoči gospodarstvu z EU moti SD

Poslanke in poslanci bodo po skrajšanem postopku odločali tudi o noveli zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Vladna koalicija bo zakonske spremembe podprla,saj naj bi z njimi odpravili pomanjkljivosti sedanjega zakona in določili učinkovita, preprosta in pregledna pravila ter jasne pogoje dodeljevanja pomoči, medtem ko je imela opozicija precej pripomb.

Opozicijski poslanci imajo do sprememb precej pomislekov, saj so prepričani, da bo imelo njihovo izvajanje nasprotni učinek od pričakovanega, praktično bo onemogočeno dodeljevanje državnih pomoči podjetjem v težavah, je pomisleke Socialnih demokratov (SD) strnil Matjaž Han. Spremembe so slabo pripravljene, od velikih besed o hitrejšem dodeljevanju pomoči predvsem na gospodarsko manj razvitih območjih pa ni ostalo nič, je še opozoril. V SD vladi tudi očitajo, da ni "niti z besedico povedala, koliko sredstev je pripravljena nameniti v prihodnje". Naslov zakona obeta mnogo, a je žal njegova vsebina zelo prazna, je prepričan Sašo Peče (SNS). Po oceni nacionalne stranke bodo zato spremembe prinesle le novo škodo podjetjem v težavah, ki jih je vse več in le podaljšale "agonijo njihovega propada".

Socialni demokrati so k predlogu vložili nekaj dopolnil, ki pa najverjetneje ne bodo prejele podpore. Tako se zavzemajo za nedvomno ohranitev ureditve, po katerih bi delavcem tudi v postopkih prestrukturiranja ali v fazi prisilne poravnave podjetij zagotovili pravico do neizplačanih odpravnin. Zavzemajo se tudi za to, da se družbam v postopku prestrukturiranja ohrani možnost odloga pri plačilu zapadlih obveznosti do države. Zavzemajo pa se tudi za črtanje določila, da mora podjetje v predlogu za dodelitev pomoči navesti, ali je v preteklosti že prejelo pomoč za reševanje oz. prestrukturiranje.

Dopolnilo so vložili tudi v koalicijskih vrstah. Tako bi državno pomoč veliki družbi lahko vlada odobrila šele, ko bi po posamični priglasitvi Evropske komisije prejela njeno odobritev dodelitve državne pomoči. O dopolnilih bodo odločili še danes.

Vlada je predlog novele zakona pripravila z namenom, da bi uskladili pravne podlage s pravili notranjega trga EU, zlasti s smernicami iz leta 2004. Te med drugim ločujejo dodeljevanje pomoči velikim podjetjem - državna pomoč je dopustna le ob odobritvi Evropske komisije - ter malim in srednjim podjetjem, za katera so pravila manj stroga in praviloma v pristojnosti držav članic.

Med drugim naj bi spremenili postopke dodeljevanja pomoči, po katerih so doslej ministrstva priglašala dodelitev pomoči ministrstvu za finance, poslej pa bo priglasitev potrebna Evropski komisiji. To pa ne bo veljalo za srednja in mala podjetja, za katera se bodo postopki poenostavili, program prestrukturiranja in državno pomoč pa bo odobrila vlada.

Bodo zavrnili obravnavo zakona o udeležbi zaposlenih pri delitvi dobičkov?

Državni zbor se je kot zadnjega v današnjem delu septembrskega rednega zasedanja lotil predloga zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenih, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD). Opravili so splošno razpravo, v kateri so poudarili potrebo po tem, da se problematiko uredi, vendar pa so bila mnenja o tem, ali prav s tem zakonom, deljena. O primernosti nadaljnje obravnave zakonskega predloga bodo glasovali ob koncu današnjega delovnega dne.

Državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je poudarila, da vlada ne podpira zakona, ker vrsta določb ni skladna z drugo zakonodajo s področja gospodarskega sistema, poleg tega pa so nefleksibilne in bi pretirano obremenile gospodarske subjekte. S sprejetjem takšnega zakona bi zamudili priložnost, zato bi se morali priprave zakona lotiti bolj premišljeno in posebej v sodelovanju s socialnimi partnerji ter upoštevanju davčnega vidika. Iskati bi morali sinergijski učinek, je poudarila in povedala, da bo vlada pripravila predlog zakona, ki bi sistemsko bolj konsistentno uredil navedeno tematiko.

V imenu poslanske skupine SD je Miran Potrč je dejal, da je zaskrbljujoče, da vlada v okviru reform, za katere napoveduje, da bodo celovite in dolgoročne, ni predvidela v svetu uveljavljenih in uspešnih rešitev glede udeležbe delavcev na dobičku in delavskega delničarstva. Te po njegovih besedah krepijo kohezijo med delom in kapitalom, pri zaposlenih interes za vlaganja in razvoj, zmanjšujejo pa tudi enostranske pritiske na stroške dela. S tem pa prispevajo k večji učinkovitosti posameznih podjetij in gospodarstva kot celote, je sklenil Potrč, ki je ravnanje vlade označil kot slabo, konzervativno in dolgoročno škodljivo.

Matej Lahovnik (LDS) je dejal, da bodo v njegovi poslanski skupini zakon podprli, saj je po njihovi oceni dobra osnova za nadaljnjo obravnavo. Nekatere rešitve sicer niso najboljše, strinjajo se tudi s pomislekom, da ni v skladu z obstoječo davčno zakonodajo. Vendar je pri tem opozoril, da smo ravno sredi davčne reforme, je menil Lahovnik. Koalicijski poslanci so uzakonjenje tematike v splošnem pozdravljali, a se ne strinjajo s konkretnimi rešitvami predlaganega zakona.

Ob koncu delovnega dne še glasovanja

Poslanke in poslanci so z 66 glasovi za, nobeden proti sprejeli novelo zakona o javnih cestah, z 61 glasovi za, nobeden proti, pa so sprejeli tudi spremembe zakona o Bloudkovih priznanjih.

Državni zbor je še po skrajšanem postopku s 63 glasovi, nihče ni bil proti, sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Novela zakona o gasilstvu (60 za, brez glasu proti) predstavlja podlago za enotno ureditev položaja približno 600 poklicnih gasilcev v Sloveniji ter učinkovito opravljanje javne gasilske službe. S spremembami novele zakona o upravnih taksah (61 za, nihče proti) se vzpostavlja bolj prijazno okolje za male podjetnike. Novela zakona med drugim predvideva oprostitev plačila takse za vpis, spremembe ali izbris iz poslovnega registra Slovenije, poleg tega pa bi omogočila možnost plačila tudi s sodobnimi plačilnimi sredstvi. Državni zbor je z 42 glasovi za (proti 15) sprejel spremembe zakona o šolski inšpekciji, ki prinašajo nekatere uskladitve na področju inšpekcijskega nadzora glede pristojnosti šolskih inšpekcij, med drugim se nanašajo na ukinitev obveznega preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorja vsake štiri leta.
Spremembe zakona o tujcih (54 za, 3 proti) prinašajo nekatere uskladitve nacionalnega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije. S predlogom se tako na novo ureja vstop in prebivanje državljanov držav članic EU in njihovih družinskih članov v Sloveniji. Novela zakona o sodnem registru (60 za) pa prinaša uskladitve z evropsko direktivo o zaščitnih ukrepih za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih članice zahtevajo od gospodarskih družb.