Tiskane izdaje
Malce nenavadno bi bilo trditi, da je turistična sezona slaba zato, ker nam je sladoledar povedal, kako malo sladoleda je prodal. Mnenje enega člena v velikem turističnem pogonu je seveda pomembno, ne more pa biti odločilno. Nekateri bi namreč uspeh letošnje turistične sezone ocenjevali kar po izjavah »sladoledarjev« ali prodajalcev spominkov dvomljive vrednosti in v isti sapi trdili, da statistika laže. Tudi »sladoledarji« lažejo, saj ne povedo, da so prodajali prevodén sladoled ali pa da, denimo, letos prodaja sladoled ob istem sprehajališču dvakrat več njegovih kolegov kot prejšnja leta.
Banka Slovenije je ob poletju zabeležila 15-odstotno rast turističnega priliva. V osmih mesecih so imeli v Portorožu štiri odstotke več turističnih nočitev, avgusta osem odstotkov več. Podobno se hvalijo zdravilišča, v sedmih mesecih je bilo v Sloveniji tri odstotke več nočitev. Julijske turistične »luknje« ob morju letos ni bilo, prav tako se poletna sezona ni končala 20. avgusta, s prvim dežjem, ampak traja še osmega in devetega septembra. Tako dolgega poletja gostinci v samostojni Sloveniji najbrž še niso imeli. Tudi zadnji septembrski podatki potrjujejo dober celoletni trend.
Kar se tiče obiska, torej dvomov ni. Že to, da v času tolikšne konkurence in gospodarskih kriz, v času velikih svetovnih športnih dogodkov (evropsko nogometno prvenstvo, olimpijske igre) v Slovenijo privabimo več turistov, kot smo jih prejšnja leta, je uspeh. Uspeh tudi zato, ker Hrvati marsikje ob svoji obali ugotavljajo, da imajo manj gostov - a večji zaslužek. Večina portoroških hotelirjev pa trdi, da so boljši obisk dosegli z višjimi povprečnimi cenami.
Uspeh sezone seveda ni odvisen samo od prihodov gostov in nočitev. Marsikje zunaj hotelov so res opazili nekoliko večjo varčnost turistov, ki niso kar počez zapravljali, ampak so svoj denar odšteli premišljeno. Dodati pa je treba tudi nasprotne primere. Najdražja portoroška plaža Meduza, na kateri so računali 35 evrov za vstopnino in ponujene storitve, ni bila prazna, ampak so kar nekajkrat morali zavrniti goste, ker je bila prepolna.
»Včasih smo imeli občutek, da bi lahko računali še več,« je izjavil izvršni direkor Istrabenz Turizma Marino Antolovič. V Portorožu in Piranu je zadnja leta občutno več restavracij in gostišč. Le malokatero gostišče se lahko pohvali z vrhunsko in domačo hrano, a v marsikaterem stane povprečna večerja od 30 do 50 evrov na osebo; tam, kjer se malo bolj potrudijo, pa zaračunajo tudi sto evrov na osebo.
Uspešnost sezone, merjeno z izkupičkom, bodo dokončno ugotovili čez mesec ali dva. Toda letošnja sezona je izjemna še vsaj po dveh podrobnostih. Še nikoli niso v letu dni investirali približno 150 milijonov evrov v portoroški turizem. Investicije prav tako prispevajo delež k oceni uspešnosti. Uspeh pa je tudi zgodovinski vstop hotelske verige Kempinski v Slovenijo. In vrsta novih storitev ...
Seveda je ocena uspešno le primerjava s prejšnjimi leti, zato ne pomeni, da smo lahko zadovoljni z organizacijo, strategijo, s turistično ponudbo in z že zdavnaj amortizirano infrastrukturo. Če večina gostov, ki so jih uspeli privabiti v naše kraje, ne bo zadovoljna s počitnicami, bo to morda celo medvedja usluga našemu turizmu. O tem, kako pomanjkljiva je ponudba tudi v naših najbolj razvitih turističnih krajih, pa sami vidimo (in pišemo) tako rekoč iz dneva v dan.
(Iz torkove tiskane izdaje Dela)
