Dobro delo ali ohranjanje pravic?

Ljubljana – Čez slaba dva tedna bo upravni odbor (UO) Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izmed sedmerice kandidatov izbral najboljšega naslednika sedanjega generalnega direktorja Boruta Miklavčiča. Ta včeraj ni želel nakazati, kateri izmed prijavljenih bi bil po njegovi oceni najbolj zrel za odgovorno vlogo, ki so jo tudi Miklavčiču pred uradnim prevzemom vajeti zavoda kritiki oporekali.

O tem bo torej 6. februarja odločil upravni odbor in svoj predlog poslal v presojo skupščini ZZZS, ki bo zasedala 28. februarja ali 1. marca, po volitvah pa mora izbranec dobiti še soglasje državnega zbora.

Včeraj pa je dosedanji generalni direktor opravil (preliminarno) inventuro lanskega poslovanja, ki zavod že drugič zapored »osvobaja« rdečih številk.

Tako so denimo spodbudni podatki o širitvi programov na tistih področjih, kjer so čakalne dobe najdaljše in kjer čakanje še dodatno ogroža zdravje pacientov, denimo v ortopediji, koronarografiji, pri operacijah na ožilju, angiografiji, preiskavah z računalniško tomografijo in magnetno resonanco. A ker denarja za strokovno celovito in predvsem dovolj hitro ukrepanje še vedno ni dovolj, bo, kot ugotavlja Miklavčič, še naprej treba dosledno izvajati ukrepe, ki bodo pripomogli k učinkoviti rabi denarja iz zdravstvenega zavarovanja.

Po včerajšnji preliminarni oceni je tako zavod poslovanje zaključil s presežkom v višini skoraj štirih milijard tolarjev, ki pa se bo na koncu zmanjšal za več kot desetkrat. Obračunati je namreč treba še »stare« obveznosti za plačilo dodatnih programov zdravstvenih storitev za skrajševanje čakalnih dob, ki jih izvajalci lani še niso izvedli, in poravnati obveznosti za odpravo nesorazmerij pri plačah v javnem sektorju.

Nedopustna odstopanja pri cenah zdravil

Tudi pri cenah zdravil pa bo treba še marsikaj postoriti, so prepričani na ZZZS. Za ilustracijo te ugotovitve so poskrbeli s primerom zdravila simvastatin, ki v Nemčiji stane 7,03 evra, pri nas pa 8,83 evra; naredili so še primerjavo z generičnim zdravilom, kjer pa je odstopanje cen že skorajda neverjetno, saj Nemci za generik odštejejo 1,27 evra, Slovenci pa 8,83 evra. Tovrstne razlike slovenske zavarovance spravljajo v nedopusten položaj tudi zaradi razlike v standardu, ki omenjena odstopanja še dodatno povečuje.

Izdelovalce naj bi pri takšnih cenah ustavil novi pravilnik o cenah zdravil, ki je po oceni vodje oddelka za zdravila pri ZZZS Jurija Fürsta »resda kompromis, vendar dober kompromis«, saj naj bi po zaslugi novosti na letni ravni pri zdravilih prihranili okoli 10 odstotkov vseh (letošnjih) izdatkov za zdravila oziroma po mnenju ministrstva za zdravje okoli 24 milijonov evrov.

Več si preberite v današnjem tiskanem Delu!