Tiskane izdaje
Ljubljana – Zagovorniki pravic živali na koncept dobrobiti rejnih živali gledajo postrani, saj podpira intenzivno rejo, v kateri je skrb za dobro počutje živali povezana zlasti z zagotavljanjem gospodarske donosnosti. A dokler se bosta število prebivalstva in poraba mesa povečevali, ni mogoče pričakovati ukinitve živalskih farm.
Z zagotavljanjem primernih živali, prehrane, bivalnih razmer in optimalnega upravljanja moramo zato poskrbeti, da bi se živali v teh sistemih počutile fizično in psihično čim bolje, pravi znanstvena etologinja Manja Zupan z oddelka za zootehniko ljubljanske biotehniške fakultete.
Evropska unija velja za vodilno na področju skrbi za dobrobit rejnih živali. Skladno z lizbonsko pogodbo, ki priznava, da so živali čuteča bitja, morajo države članice načela dobrobiti, ki temeljijo na znanstvenih spoznanjih, upoštevati pri reji vseh živali za prehrano. Slovenija je evropsko zakonodajo v svoj pravni red prenesla takoj po pridružitvi EU, zavedanje o pomembnosti dobrobiti za zdravje, dolgoživost, prirejo in tudi kakovost živil živalskega izvora pa še vedno za približno dve desetletji zaostaja za razvitejšimi državami.
Napredek zahtevajo tudi trgovske verige
»Redki rejci razumejo, kaj pomeni koncept dobrobiti živali. To ne pomeni, da je treba žival ves dan božati, ampak to, da se približaš njenim potrebam – seveda ob upoštevanju gospodarskih koristi rejcev,« poudarja Zupanova. V Sloveniji še vedno približno polovico kokoši nesnic redimo v obogatenih baterijskih kletkah, ki jim je dodana gred za počivanje. Šele lani so se nekateri rejci nesnic v baterijskih kletkah pod pritiskom nemške verige Hofer, ki je iz prodaje umaknila jajca iz baterijske reje, začeli preusmerjati v alternativne sisteme: talno rejo v več nadstropjih (voljere), prosto in ekološko rejo. Vzrok za počasnejše uvajanje elementov dobrobiti v rejo je predvsem ekonomski. Investicije v voljere se po besedah Zupanove rejcu povrnejo le, če ima obrat vsaj deset let.
A tudi zanemarjanje dobrobiti živali veliko stane, vendar se rejci tega ne zavedajo dovolj. Ameriška raziskava je pokazala, da vsaka šepava krava – šepavost je ena največjih težav pri kravah molznicah – rejca stane 177 dolarjev. Perutnina s slabim perjem, ki je posledica kanibalizma, pa stroške reje zviša za skoraj polovico, je na delavnici o dobrem počutju živali navedel prof. dr. Harry Blokhuis.
V Sloveniji še vedno približno polovico kokoši nesnic redimo v obogatenih baterijskih kletkah, ki jim je dodana gred za počivanje. Foto: Tadej Regent/Delo
Za Slovenijo nimamo izračunov o stroških v posameznih rejah zaradi neupoštevanja ukrepov za zagotavljanje dobrega počutja živali in tudi ne vemo, kakšno je stanje v rejah. Je pa splošno znano, da so sistemi, ki so primernejši z vidika potreb živali, dražji. Vrzel poskuša zapolniti prvi slovenski raziskovalni projekt s področja skrbi za dobrobit rejnih živali, ki ga vodi Manja Zupan. Dveletni projekt, v katerem sodelujejo tri fakultete (biotehniška, veterinarska ter fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), dva industrijska partnerja (Jata Emona in Perutnina Ptuj) in rejci prašičev, bo dal znanstveno oceno dobrobiti perutnine in prašičev v konvencionalnih in alternativnih rejah pri nas. Posamezni sistemi reje bodo tudi prvič opisani z vidika zagotavljanja dobrega počutja živali, hkrati pa bodo predstavljene tehnološke inovacije, ki bodo omogočile do živali prijaznejše pogoje reje ter zagotavljale varnejšo hrano za potrošnika.
Prepoved zakola brez omamljanja še v presoji
V tujini se povečuje tržni delež izdelkov, ki izpostavljajo skrb za dobrobit živali, v Sloveniji pa poznamo le dve shemi: ekološko, ki je nacionalna in zagotavlja nadstrandard reje v primerjavi s konvencionalno rejo, ter Demeter, ki je zasebna shema za biodinamično kmetovanje in ima v marsičem še strožje standarde od ekoloških. Slovenski potrošniki so še vedno zelo slabo ozaveščeni o kakovosti in znanju, ki pomenita skrb za dobro počutje živali. Delno je to izraz nižje kupne moči in manjšega trga, ocenjuje Zupanova.
Ne nazadnje je to, kako bo poskrbljeno za dobro počutje rejnih živali, odvisno tudi od politične odločitve države. Slovenija posebnih nadstandardov ni sprejela, izjema je prepoved obrednega klanja brez omamljanja, ki velja od leta 2013. Člen je sicer še v ustavni presoji, ki jo je sprožila Slovenska muslimanska skupnost. Praksa zakola brez omamljanja je v EU zelo razširjena, zlasti v državah z velikim deležem muslimanskega prebivalstva. Nekatere države pa tudi subvencionirajo izvoz živali v Turčijo in druge države zunaj EU, kjer je takšno klanje dovoljeno.
Rejci prašičev, goveda in drobnice v Sloveniji se lahko prostovoljno vključijo v izvajanje ukrepov za dobrobit živali, ki jim zagotavlja nepovratna sredstva, če živalim zagotovijo boljše razmere – izpust, nekoliko več prostora in boljša krma – od predpisanih zahtev oziroma običajne rejske prakse. Na ministrstvu za kmetijstvo ugotavljajo, da se rejci premalo odločajo za nadstandardne načine reje, od tega pa jih odvrača ekonomika reje.
Po drugi strani je Slovenija glede skrbi za dobrobit živali v prednosti, ker nima res množičnih sistemov rej, transportne razdalje pa so kratke, poudarja Zupanova. Rejci, ki se ukvarjajo s prašičerejo, so ji predani z dušo in srcem in so tudi ozaveščeni o dobrobiti živali, je prepričana. Kakovost hrane, ki je sicer tudi povezana s kakovostjo vzreje, pa je druga tema. »Ne skrbi me, kaj priredi slovenski kmet, ampak kakšno hrano uvozimo – večinoma najcenejšo in najslabše kakovosti.«
