Tiskane izdaje
Na nejasnost je znova opozoril primer poslanca Ferenca Horvátha, ki je bil donedavna direktor podjetja Minta, s funkcije predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti pa noče odstopiti, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije glede nezdružljivosti funkcij za poslance po njegovem ne velja. KPK je sicer trdila drugače.
Črtali bi si določbo, ki ob nezdružljivosti določa prenehanje poslanskega mandata
Si pa poslanci – izjema so v Levici in NSi – pri tem želijo črtati člen, ki določa, da če poslanec v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati nezdružljivih funkcij, mu mandat preneha. V NSi in Levici pa ob črtanju določil opozarjajo, da zakon o preprečevanju korupcije te sankcije nima predvidene. »Za nas je to nesprejemljivo,« je dejal poslanec NSi Blaž Pavlin.
Predsednik državnega zbora Dejan Židan ob tem odgovarja, da bodo z zakonom poslanci deležni povsem enake obravnave kot drugi funkcionarji in bodo skupino pravnikov prosili za pomoč pri iskanju rešitev za zaostritev zakonodaje na področju integritete za vse funkcionarje.
Pravni strokovnjaki so na posvetu s predsednikom državnega zbora in vodji poslanskih skupin državni zbor sicer opozorili, da če državni zbor nekomu prekine mandat, je to tako resen poseg v pasivno volilno pravico, da mora biti za to izrecna podlaga v zakonu. Državni zbor pa bi do takšne podlage lahko prišel le s smiselnimi razlagami, ki jih zakon ne vsebuje, zato bi ga morali smiselno dopolniti. Postopke in sodno varstvo bi morali v zakonu nedvoumno urediti tako, da bi vzdržali tudi presojo ustavnega sodišča.
Poleg pri Horváthu so imeli poslanci z uporabo člena glede prenehanja mandata težave z njegovo uporabo že pri poslancu Andreju Širclju.
Poleg pri Horváthu so imeli poslanci z uporabo člena glede prenehanja mandata težave z njegovo uporabo že pri poslancu Andreju Širclju.
V Levici tudi proti dodatnim privilegijem
Poslanci Levice ob tem opozarjajo tudi, da so v zakonu o poslancih predvidene še druge spremembe, s katerimi gre po njihovem mnenju za širitev dodatnih privilegijev, ki jih ostali javni uslužbenci niso deležni, na primer na načrtovano spremembo glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Poslanci bi si raje kot povračilo potnih stroškov v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi priznali kilometrino, pri čemer se upošteva tudi, da poslanci ne opravljajo svoje funkcije le na sedežu državnega zbora, temveč tudi v volilnih enotah in svojih poslanskih pisarnah.
Kot razlog za spremembe, večina političnih strank navaja, da poslanci kot funkcionarji namreč niso v delovnem razmerju in ne opravljajo dela za delodajalca, temveč izvršujejo zakonodajno funkcijo. Pri tem niso vezani na delovni čas, temveč morajo ustavno, zakonsko in poslovniško določene pristojnosti izvrševati kadarkoli okoliščine to od njih zahtevajo. Glede na veljavne predpostavke aktualne sestave poslancev bi proračun nova določba stala 142.000 evrov letno.
Poslanci pa načrtujejo spremembe tudi pri nadomestilih. Poslanec, ki mu je funkcija poslanca prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata, doslej namreč ni imel pravice do nadomestila plače. »Že če bi po enem dnevu poslanskega mandata poslanec odstopil, bi bil upravičen do nadomestila,« je opozoril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Črtanje določbe pa bo kot izhaja iz predloga zakona zaradi medsebojne povezanosti neposredno učinkovalo tudi za funkcionarje po zakonu o vladi, saj se za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade po prenehanju mandata smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih.
