"Dogovor o ustavi pomemben za slovensko predsedovanje"

Ljubljana - Slovenija ima dvojni interes, da do začetka reševanja ustavne krize EU pride še v času nemškega predsedovanja uniji in kolikor bo v naši moči, bomo prispevali, da bo EU junija dosegla kompromis za reševanje tega ključnega problema. Tako je danes na seji državnega zbora ob predstavitvi deklaracije o delovanju Slovenije v EU v obdobju januar 2007-junij 2008 poudaril premier Janez Janša.

Če na junijskem vrhu ne bo prišlo do kompromisa glede reševanja institucionalne krize, ki naj bi bila v skladu z zavezo iz Berlinske izjave presežena do naslednjih evropskih volitev 2009, bo namreč Slovenija EU v prvi polovici 2008 predsedovala v vzdušju, ki "ne bo dobro". "EU pa bi se lahko ob naslednjih evropskih volitvah soočala s poglabljanjem krize, ki se bo verjetno odražala tudi z nizko udeležbo na volitvah, pešanjem ugleda evropskih institucij in naraščanjem evroskepticizma," je opozoril Janša.

Predsedovanje EU je po osamosvojitvi za Slovenijo največji izziv: to ni le projekt vlade, temveč projekt nacionalnega pomena, je dejal premier ter napovedal pogovore s političnimi strankami o sodelovanju v času pred in med predsedovanjem. Med predsedovanjem bo treba koordinirati stališča 27 članic, zato potrebujemo vsaj minimalni dogovor, da se to obdobje ne bi izrabljalo za notranjepolitične napetosti.

Kako bolje izkoristiti potenciale notranjega trga?

V predstavitvi dokumenta, ki sta ga poslancem podrobno predstavila tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič, je Janša izpostavil nekatere ključne dosežke EU v minulih 50 letih ter naloge v prihodnje, pa tudi dosežke Slovenije in izzive slovenskega predsedovanja.

Med predsedovanjem se bomo veliko ukvarjali s tem, kako bolje izkoristiti potenciale notranjega trga - še vedno namreč obstajajo določene omejitve, je opozoril Janša. To velja tudi za evroobmočje, ki še posebej potrebuje odprt in konkurenčen trg, je opozoril.

Janša je izpostavil tudi dosežke Slovenije: prevzem evra in ključno vlogo države pri iskanju rešitev glede zaostanka širitve schengenskega območja. Slovenija je tudi gospodarsko uspešna, kar po Janševih besedah dokazuje tudi ocena evropskega poslovnega združenja. Pričakujemo lahko, da bo BDP na prebivalca v Sloveniji za leto 2006 presegel 20.000 evrov, je tudi dejal.

Slovenija na poti v EU podpira zlasti države Zahodnega Balkan

Slovenija želi v času predsedovanja EU dati "nekatere odločilne pospeške" pri širitvi z državami Zahodnega Balkana, je dejal premier a opozoril, da med slovenskim predsedovanjem nobenega od teh procesov zagotovo ne bo moče zaključiti. Pred nadaljnjo širitvijo EU potrebuje nov institucionalni temelj, je opozoril.

Tudi zunanji minister Rupel je poudaril, da si bo Slovenija prizadevala za čim hitrejši napredek kandidatk za članstvo v EU, seveda ob izpolnjevanju vstopnih meril in zavez. Pri tem je omenil Hrvaško ter spomnil, da se je država v pogajalskem okviru zavezala k ureditvi vprašanj s sosednjimi državami ter da pri tem ne bo enostransko ukrepala.

Slovenija na poti v EU podpira zlasti države Zahodnega Balkana. Slovenija bo kot predsedujoča država in kot dobra poznavalka razmer v regiji vključena v programe razvojne pomoči in programe, ki bodo utrdili njihovo pot v evroatlantske povezave.

Glavni interes Slovenije je predsedovanje opraviti uspešno, pa je v DZ med drugim poudaril Lenarčič. Po pripravi skupnega 18-mesečnega programa predsedovanja skupaj z Nemčijo in Portugalsko je naslednji pomemben korak priprava prednostnih nalog v času šestmesečnega predsedovanja.

V prednostnih nalogah bodo opredeljene tiste vsebine, ki jih vidimo kot najpomembnejše za uresničevanje skupnih interesov unije, je dejal Lenarčič ter med temami izpostavil oceno izvajanja lizbonske strategije, oskrbe z energijo in boj proti podnebnim spremembam, posebno pozornost pa bo Slovenija namenila izboljšanju delovanja notranjega trga.