Dogovorjeno stanje na meji je treba tudi vzpostaviti

Ljubljana – Vrh koalicije, na katerem so se pred odhodom na počitnice nedavno sestali prvaki strank in vodje poslanskih skupin, je med drugim prinesel odločitev o ustanovitvi delovne skupine pravnih strokovnjakov, ki se bo, predvidoma že septembra, začela intenzivno ukvarjati z vprašanji, povezanimi z urejanjem odnosov s Hrvaško. Dokončna sestava skupine še ni znana. V SLS in NSi, ki znotraj koalicije, tako se zdi, kažeta več zanimanja za reševanje medsosedskih odnosov kot preostali dve partnerici, so že sklenili, da bosta njuna predstavnika v omenjeni skupini Mitja Deisinger in Daniel Starman.

Daniel Starman, ki bo v koalicijski delovni skupini sodeloval kot predstavnik Nove Slovenije, pričakuje, da bodo v jeseni pričeli delati, dodaja pa, da morata pred tem svoja kandidata predlagati še SDS in DeSUS. “Potem se bomo zelo konkretno lotili dela. Šli bomo po celotni meji s Hrvaško in bomo proučili vse točke od Mure, Ormoškega jezera do Metlike in naprej. Po mojih podatkih gre za okrog 550 hektarjev zemlje, ki naj bi Drnovšek-Račanovem sporazumu prišla pod Hrvaško. Zato bo treba narediti zelo konkreten program, kako ponovno vzpostaviti in uveljaviti stanje na dan 25. junij 1991. Delovna skupina bo pripravila dejansko podlago po posameznih katastrskih občinah in predlagala koaliciji način vzpostavitve konkretnega stanja.”

Sicer pa sta Mitja Deisinger in Daniel Starman v sodelovanju s še nekaterimi drugimi strokovnjaki, ki so sodelovali pri pisanju dveh zbornikov o slovensko-hrvaški meji, pripravila izhodišča, na podlagi katerih bi se koalicijske partnerice dogovorile, kako bi Slovenija znova dosegla vzpostavitev stanja na dan 25. junija 1991. Deisinger pri tem opozarja, da v pripravljenih predlogih, ki naj bi bili zgolj izhodišče za začetek iskanja primernih rešitev, ne gre za velike novitete in da so tako samo zbrali več že predlaganih predlogov. "Nikakor ni nujno, da bo to tudi končen dogovor znotraj koalicije."

Deisingerju se zdi bistveno, da je premieru Janši z brionsko izjavo uspelo doseči dogovor o spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991. Opozarja pa, da je zadnje dni ustvarjena konfrontacija glede Drnovšek-Račanovega sporazuma nesmiselna, češ da je v resnici 90 odstotkov vsebine tega sporazuma nesporne, deset odstotkov pa je takšne, da je glede na trenutne razmere v nasprotju s stanjem 25. junij 1991. “Sporazum bi bil namreč neuresničljiv zaradi razglasitve ekološko-ribolovne cone, ki je spremenila situacijo na morju, odstopljeno ozemlje južno do Dragonje, ki je naše in bi imelo poseben status, pa tega glede na vstop v EU ne more več imeti. Sporazum torej ni sprejemljiv zaradi spremenjenih razmer.”

Deisinger poudarja, da je Hrvaška z najvišjega mesta priznala vzpostavitev stanja na dan 25. 6. 1991, koalicijski partnerji pa so videli, da bo treba sprejeti strategijo, kako po evropsko doseči stanje na dan osamosvojitve. Za to obstaja več poti, pravi Deisinger, prepričan pa je, da bo premier s sodelavci sposoben implementirati brionsko izjavo. Vlogo delovne skupine pa Deisinger vidi pri osmišljenju dveh nalog: najti bo treba ustrezne predloge, ki bodo pripeljali do vzpostavitve stanja na dan osamosvojitve, pozneje pa delovna skupina lahko prispeva k pripravi sporazuma o pravični meji.

O pripravljenih izhodiščih so v ponedeljek že razpravljali v Slovenski narodni zvezi (SNZ) pri SLS. Vodstvo zveze se je zbralo na Opčinah pri Trstu, na srečanju pa so bili tudi predstavniki stranke Slovenska skupnost. SNZ je namreč uvodoma obravnavala položaj Slovencev v Italiji in možnost pomoči matične domovine, zatem pa se posvetila obravnavi prvih izhodišč o tem, s kakšnimi ukrepi bi naša država lahko vzpostavila osamosvojitveno stanje.

SNZ je sprejela izhodišča, po katerih bi Slovenija z ustreznim aktom v državnem zboru ponovno potrdila jurisdikcijo na kopnem in na morju, kot ga je imela 25. junija 1991, in je predstavljalo ozemlje naše države, po 1. maju 2005 pa tudi ozemlje EU. Vsa nasilna ravnanja in spremembe razmejitev z dne 25. junija 1991 so glede na četrto točko mnenja št. 3 Badinterjeve komisije brez pravnih učinkov, kar velja tudi za ravnanja Hrvaške in njeno uzakonjanje takšnih ravnanj. Slovenija jih šteje kot pravno nična, državni organi pa bodo v celoti izvajali jurisdikcijo na vsem ozemlju in na morju tako kot na dan 25. junija 1991. To je izrednega pomena tudi zaradi vzpostavitve schengenske meje EU v letu 2007, je zapisano v izhodiščih, ki so jih med drugim prejeli tudi državni svetniki in poslanci SLS. Predlagano je tudi, da se takoj prekliče protokol med Slovenijo in Hrvaško, ki omogoča oboroženim hrvaškim policistom, da se vozijo do svojega mejnega prehoda prek šestih naselij našega ozemlja. Do končnega sporazuma o meji teče razmejitev po reki Muri, omogoči se delovanje slovenskega broda in ribištvo pri Lendavi, tako kot je bilo 25. 6. 1991.

V Istri bi postavili zahtevo Hrvaški, da premakne začasno kontrolno mejno točko Plovanija, nezakonito zgrajeno v katastrski občini Sečovlje, južneje zunaj našega državnega ozemlja. V slovenske zaselke južno od Dragonje bi ponovno priključili elektriko in telefon ter namestili že izdane hišne številke. Z Italijo bi se dogovorili, da se sedanja kontrola kopenske meje z mešanimi slovensko-italijanskimi policisti opravlja tudi na morski meji med državama do točke T5, kot je določeno z osimskimi sporazumi. Slovenska pomorska policija pa mora nadzorovati celoten Piranski zaliv in območje od Savudrijskega rta do točke T5 (stanje 25. 6. 1991). V skladu z novelo pomorskega zakonika pa bi Slovenija razglasila svojo ribolovno-ekološko cono, in sicer od točke T5 do južne meje morskega območja sopsa, to je do 45 stopinj in 10 minut. S tem bi se naša država vključila v morebiten dogovor o skupni ribolovni coni vseh jadranskih držav, je še predlagano v izhodiščih.

Predsednik SNZ Marjan Podobnik nam je, presenečen nad vprašanji, dejal le, da bodo sprejete sklepe posredovali izvršilnemu odboru SLS, ta pa se bo opredelil do njih. Dodal je še, da je za SNZ pri SLS povrnitev na stanje na dan 25. 6. 1991 osnova za začetek pogajanj s Hrvaško.

V okviru delovne skupine naj bi torej pripravili usklajen predlog konkretnih rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško, ki bi ga zatem potrdili v koalicijskih strankah oziroma bi ga podpisali vsi štirje predsedniki vladnih strank, in sicer kot formalni dogovor koalicijskih strank o vzpostavitvi stanja državnega ozemlje z dne 25. junija 1991.