Dokončanje sramote lahko zaplete še vojna gradbincev

Koper – Za eno največjih gradbinskih sramot, ki že več kot šest let kazi središče Kopra, se naposled menda obeta rešitev. Pričakovati jo je v nekaj tednih, vsem udeleženim je do tega, da se ta problem reši, pravi naš neuradni, dobro obveščeni vir s pogajanj med glavnima pogajalcema: Heto Asset Resolution (slabo banko Hypo Banke) in ministrstvom za javno upravo.

Od njunega dogovora je odvisno, kako hitro se bo začel razpletati klobčič neurejenih vprašanj v zvezi z zaustavljeno gradnjo velike poslovne stavbe Solis, s hotelom in olimpijskim bazenom.

Država si z ureditvijo novih pisarn še zmeraj želi rešiti prostorsko stisko državnih služb v Kopru po enaki (ali podobni) pogodbi, kot jo je sklenila leta 2011 s Hypo Leasingom. Toda hkrati bi rada še od dva do tri milijone evrov odškodnine za neuresničitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov s postopnim odkupom v tem upravnem centru. Po pogodbi, ki jo je ministrstvo za javno upravo s Primorjem in Hypo Leasingom sklenilo poleti 2011, bi do maja 2013 morali v novi stavbi dobiti 6986 kvadratnih metrov površine, za kar bi ob 3,71-odstotni obrestni meri v 15 letih plačali 18,33 milijona evrov. Ob stečaju Primorja so v Hypo Leasingu ministrstvu pisno zagotovili, da dogodek ne bo vplival na dokončanje projekta, s čimer je Hypo prevzel odgovornost za izpolnitev pogodbe. Ker je ni izpolnil, je ministrstvo vložilo tožbo. V sodnem sporu se poskuša ministrstvo poravnati z naslednico Hypa, Heto, od katere zahteva izpolnitev pogodbe po enakih cenah in še odškodnino.

Gradila bi Supernova, Grafistu to ni po volji

Očitno so pri Heti deloma že privolili v zahteve in naš vir pravi, da dogovor ni več daleč. Heta bo predlagala novega izvajalca, ki mora izpolnjevati pogoje javnega naročanja in s katerim mora soglašati ministrstvo. A prav pri izbiri izvajalca se lahko zalomi. Za dokončanje in prodajo napol zgrajenih upravnih prostorov državi se zanima novo podjetje, Supernova. Toda za pridobitev posla si že dolga leta prizadeva tudi koprski Grafist, ki je bil pri projektu že od začetka eden od partnerjev Primorja. Grafist je namreč najprej od Primorja kupil približno 10.000 kvadratnih metrov površin za hotel, nazadnje pa je zgradil še manjkajočo infrastrukturo in uredil okolico Solisa. Posel je dobil na drugem razpisu MO Koper (na prvega se ni prijavil nihče, na drugega pa samo Grafist), ki je od Primorja v stečaju prevzela preostale površine objekta. Občina je Grafistu plačala v naravi, s približno 8000 kvadratnimi metri delno zgrajenih poslovnih površin. Lastnik in prokurist Grafista Ante Guberac pravi: »Smo največji lastnik vseh prostorov v Solisu. Seveda imamo določene pravice, saj vsakomur ne bomo dali soglasja za pridobitev uporabnega dovoljenja.«

V Heti smo neuradno izvedeli, da lastništvo objekta še ne pomeni, da bodo posel prepustili Grafistu in da bodo na trgu podrobno proučili, koliko je vredno dokončanje državnih upravnih prostorov. Poleg tega bodo del ali celotno odškodnino, ki jo terja ministrstvo za javno upravo, prepustili novemu izvajalcu.

Gradbenega dovoljenja ni mogoče spremeniti

Poleg Grafista je za izbiro izvajalca pomembna tudi MO Koper, saj bo tudi sama morala prepustiti izvedbo del najboljšemu ponudniku. V proračunu za prihodnji dve leti bo po besedah direktorice občinske uprave Sabine Mozetič za dokončanje 7300 kvadratnih metrov velikega olimpijskega bazena na voljo dovolj denarja, med petimi in desetimi milijoni evrov, verjetno tudi iz evropskih virov. Čeprav so prostori za državno upravo samostojna enota s samostojnim gradbenim dovoljenjem, so povezani s preostalim delom zgradbe in dokončanje državnih pisarn bo precej vplivalo na dograditev približno treh četrtin celotnega betonskega kolosa. Ante Guberac ocenjuje, da bo stalo več kot 30 milijonov evrov. Ker bodo banke zato preverile boniteto izvajalcev, si Guberac vztrajno želi prepričati javnost, da niti on niti njegovo podjetje nista v kazenskem postopku ali drugih težavah in da izpolnjuje vse kriterije, ki jih zahteva javno naročanje. Ves čas pa poudarja, da brez njega že zaradi velikega deleža lastništva stavbe drugi ne bodo zlahka pridobili posla. Od dogovora glede izvajalca del bo očitno odvisno, ali bo betonski kolos, v katerega je bilo vloženih že 30 milijonov evrov, še naprej propadal ali pa ga bodo naposled dokončali.

Na koprski upravni enoti smo izvedeli, da ni več mogoče spreminjati zadnjega gradbenega dovoljenja s 16. oktobra 2014, ki poleg dveh kletnih etaž, pritličja in mezanina, dovoljuje še največ šest nadstropij.