Tiskane izdaje
Ljubljana – Varuhinja človekovih pravic je vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki se nanaša na zavarovance, ki so pokojninsko dobo dokupili na podlagi določb dveh prejšnjih zakonov.
Stari zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je omogočal dokup pokojninske dobe za čas študija in služenja vojaškega roka. Tako so si lahko zavarovanci izboljšali pogoje za pridobitev pravice do starostne ali druge vrste pokojnine. Z novim zakonom pa je bil izničen smisel dokupa pokojninske dobe za vse zavarovance, ki so se za dokup odločili zato, da bodo lahko prej dosegli starostno upokojitev, ker se dokupljena pokojninska doba pri ugotavljanju pogojev za starostno upokojitev ne upošteva več.
Primer pobudnika
A. G. je v času veljavnosti prejšnjega zakona dokupil pet let študija na Pravni fakulteti v Ljubljani ter deset mesecev in 20 dni služenja vojaškega roka. Če ne bi bil sprejet novi zakon, bi se že lahko upokojil, tako pa se ne more oziroma se lahko predčasno upokoji, vendar se pri tem višina njegove pokojnine bistveno zmanjša. Informativni izračun, ki so mu ga naredili na zavodu avgusta 2013, je pokazal, da bi zaradi neupoštevanja dokupljene pokojninske dobe pokojnina znašala 1439,83 evra namesto 1755,89 evra, ker se za vsak mesec do manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let v letu 2016, pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka oziroma za največ 18 odstotkov.
Dokup se ne upošteva
Varuhinja meni, da novi zakon v primeru dokupa pokojninske dobe učinkuje za nazaj. Zavarovanci so prostovoljno dokupili pokojninsko dobo na podlagi zakonske ureditve, kjer so bila medsebojna razmerja med zavarovancem, ki se je odločil za dokup, in obveznostmi zavoda jasno določena. Zavarovanci so bili upravičeno prepričani, da se bodo lahko zaradi dokupa upokojili pod ugodnejšimi pogoji, zlasti pa prej kot brez tega dokupa. Tako pa se dokupljena pokojninska doba sploh ne upošteva pri presoji, ali zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine. Z uveljavitvijo novega zakona so se izničili učinki in s tem smisel dokupa.
Diskriminatoren poseg
Pobudniki so pridobili pokojninsko dobo z dokupom na podlagi pogojev iz starega zakona dolga leta pred uveljavitvijo novega. Zdaj pa so glede upoštevanja te pokojninske dobe izenačeni z zavarovanci, ki so jo dokupili na podlagi novega zakona, in s tistimi zavarovanci, ki se za dokup pokojninske dobe na podlagi starega zakona sploh niso odločili. Zato varuhinja meni, da gre za diskriminatorno in arbitrarno obravnavanje pobudnikov in za nesorazmeren in samovoljen poseg v njihovo pravico do enakosti.
Ko so se posamezni zavarovanci odločali za to, da del svojega premoženja porabijo za nakup pokojninske dobe, so lahko upravičeno pričakovali, da gre za racionalno naložbo, ki jim prinaša izboljšanje položaja in jim omogoča, da se bodo lahko zato prej starostno upokojili. Novi zakon pa je odpravil to možnost, zato je ta naložba postala nesmiselna. Varuhinja zato predlaga ustavnemu sodišču, naj razveljavi določbe zakona, ki ne priznavajo dokupljene pokojninske dobe pri ugotavljanju, ali zavarovanci izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino.
Dokup ni pogodbeni odnos
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pojasnjuje, da »pri dokupu pokojninske dobe ne gre za pogodbeni odnos med zavarovancem in zavodom, kot navaja varuhinja človekovih pravic, temveč za zakonsko možnost, ki ob izpolnjevanju predpisanih pogojev zavarovancu omogoča določeno obdobje, v katerem ni mogel biti vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, všteti v pokojninsko dobo. Z vplačilom prispevka za dokup mu zakon zagotavlja vštetje tega obdobja v skupno dopolnjeno pokojninsko dobo. Ne zagotavlja pa mu tega, da bo zaradi spremenjenih družbenih razmerij in posledično spremenjene pokojninske zakonodaje s to dobo lahko pridobil pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ki so veljali v obdobju, ko je bil dokup izveden.« Vrednotenje dokupa pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka in študija je bilo spremenjeno že z uveljavitvijo prejšnjega zakona (ZPIZ-1), to je z januarjem 2000, saj se z uvedbo inštituta delovne dobe nista štela v pokojninsko dobo.
Z dokupljeno pokojninsko dobo ni mogoče uveljaviti pravice do starostne pokojnine pri najnižji starostni meji, temveč je pri tej starosti mogoče uveljaviti le predčasno pokojnino, ki se odmeri z zmanjšanjem. Najvišje možno zmanjšanje znaša 18 odstotkov, tako kot po ZPIZ-1 in je prav tako trajne narave. Varuhinja v zahtevi za oceno ustavnosti, po mnenju zavoda, postavlja zahtevo, ki bi pomenila vzpostavitev ugodnejšega položaja, kot je bil določen v prejšnjem zakonu.
Na zavodu menijo, da pokojninska reforma prinaša učinke. Novi zakon je prinesel povečanje polne starosti, ki letos za moške znaša 64 let in šest mesecev, za ženske pa 62 let in šest mesecev. »Vsak poseg v uveljavljeno reformo,
