Tiskane izdaje
Mokronog – Kogar danes ni bilo na 15. svetovnem festivalu praženega krompirja v Mokronogu, da bi pokusil to tradicionalno jed in zraven zvrnil še kak kozarček cvička – tako, za zdravje, za topljenje viška maščobe v krvi seveda, bo pač na oboje moral počakati do prihodnjega leta. Trlo se je ljudi, vriskalo in pelo se je in dišalo je po praženem krompirju.
Nekdanji habsburški cesarici Mariji Tereziji, ki je glavni krivec, da je ta poljščina postala narodna jed tudi v slovenskih deželah, bi se danes zagotovo milo storilo, če bi lahko na lastne oči videla množico oboževalcev krompirja. Zbralo se je kar 80 ekip iz domovine in tujine, ki so vsaka po svojem receptu potrpežljivo pripravljale to globalizirano jed. Predsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi Alojz Gregorčič je prepričan, da se je ta jed vrnila na jedilnike gospodinjstev zaradi dobre promocije, saj je še pred štirinajstimi leti, ko je bilo prav v Mokronogu prvo tako srečanje, že kazalo na prevlado pomfrija. Toda ljudje so sčasoma le ugotovili, da je bolj slasten, predvsem pa bolj zdrav prav pražen krompir, ki ga je mogoče pripraviti na nešteto načinov. Po njegovem prepričanju je še zmeraj najbolj okusno pripravljen na tradicionalen način, zato v njem ne smejo manjkati svinjska mast, čebula in ocvirki in seveda krompir. Ko bodo zbrali 365 receptov, nameravajo izdati knjigo z naslovom Pražen krompir na 365 načinov.
Foto: Leon Vidic/Delo
Takoj po kulturnem programu okoli 13. ure so organizatorji prižgali zeleno luč in približno 4500 obiskovalcev je začelo oblegati stojnice in pokušati krompir. Ekipe krompirjevcev so ga pripravljale vsaka po svoje in dodajale vanj, kar jim je padlo na pamet. In kuharji so bili res izvirni, saj so nekateri med krompir vmešali celo jabolka in grozdje, rdečo peso, papriko in gobice.
Za domovino, s praženim v Mokronog se je glasilo tokratno geslo, ki je v ta del Dolenjske privabilo staro in mlado z vseh koncev naše domovine in zamejstva. Prekmursko občino Beltinci je zastopala vesela družba iz Lipovcev, ki so krompir pražili na bučnem olju in ga posuli še z bučnimi semeni. Njihova vodja Majda Ferčak pravi, da kdor se hrani s tako jedjo, zagotovo nima nobenih težav s prostato, blagodejno pa menda vpliva tudi na vsakdanje počutje še zlasti po kaki prekrokani noči. Fantje iz Dravograda so v treh velikih skledah pripravili »grenadir marš krompir« s slanino in testeninami. Po pripovedovanju Andreja Ramška je bila taka jed nekoč nepogrešljiva med koroškimi partizani. Za Hanzija Ogrisa iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem je svetovni festival praženega krompirja posebno doživetje, ki se ga s prijatelji vsako leto udeležuje. »Nekatere ljudi povezuje bogastvo, nas pa preprosto povezuje krompir,« pravi Ogris. Vodja skupine pražilcev krompirja Alen Bažon iz občine Gračišće pri Pazinu je prepričan, da je istrski krompir okusnejši od slovenskega. Je bolj sočen, saj je več na soncu in nanj blagodejno vpliva tudi morsko podnebje. Da je res tako, sta se pri pokušnji prepričala Milan in Rudi iz okolice Litije. Znanstveno je dokazano, da krompir vsebuje le 20 odstotkov suhe snovi, predvsem škroba, in kar 80 odstotkov vode, a to pražilcev iz Šentruperta z imenom Lubadarji ni motilo, saj so imeli s seboj sodček cvička. Njihov predstavnik Franci Kuselj je povedal, da so med krompir dali tudi pristne domače klobase, saj so prepričani, da gomolji, ki skoraj pol leta ždijo v zemlji in potem še toliko časa v kleti, brez mesa zagotovo povzročajo revmo. Po neuradnih ocenah so obiskovalci pojedli okoli 3,5 tone krompirja.
