Dolenjsko - belokranjska regija kljub državni pomoči zaostaja

Vlada na obisku: Brezposelnost se je občutno povečala. Janša bo odgovarjal le Novomeščanom.

Objavljeno
12. februar 2013 22.05
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Semič – Vlada se težav Bele krajine, ki jo bo hkrati z Dolenjsko obiskala danes, zaveda. Toda rezultati aprila 2011 sprejetega programa o pomoči Pokolpju še niso vidni. Ravno nasprotno. Brezposelnost se je v Beli krajini, ki od vlade zahteva terminski načrt gradnje tretje razvojne osi in več življenjskosti pri programu pomoči, občutno povečala.

Novembra lani je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Črnomlju 19,8-odstotna (Slovenija 12,2-odstotna) oziroma 5,5 odstotka višja, kot je bila januarja 2011 (Slovenija 12,3-odstotna). Konec lanskega leta sta bili med 25 slovenskimi občinami z najvišjo brezposelnostjo tudi Metlika s 16,2 (dva odstotka več kot januarja 2011) in Semič s 15,7 odstotka (1,5 odstotka več).

Skupna višina predvidenih ukrepov pomoči Pokolpju (Bela krajina in Kočevsko) do konca leta 2016 znaša 288 milijonov evrov. Večji del ukrepov (254 milijonov evrov) je vezanih na posodobitev prometne infrastrukture. Uredba o južnem delu tretje razvojni osi je bila sprejeta decembra, začetek gradnje sodobne prometnice od Novega mesta do meje s Hrvaško je predvidena leta 2014 oziroma 2015.

»Po decembrskem sprejetju uredbe hočemo, da nam vlada predstavi terminski načrt gradnje. Zanima nas, ali so sredstva v proračunu še zagotovljena, če še obstaja volja za ta projekt, če je to še prioriteta države,« pravi županja Semiča Polona Kambič.

Pomoč ne sledi gospodarstvu

Medtem ko se Belokranjci bojijo, da bodo na tretjo razvojno os čakali še deset let, je država na treh razpisih za spodbujanje podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest na območju Pokolpja za zdaj zagotovila 10,6 milijona evrov.

»Dinamika razpisanih sredstev ne sledi dinamiki, ki je zapisana v programu pomoči. Mislim, da smo presenetili državo, da imamo toliko idej, znanja in želje,« Kambičeva opozarja, da višina zagotovljene denarne pomoči države zaostaja za že pripravljenimi projekti tamkajšnjega gospodarstva. »Odziv podjetnikov je dober, čeprav so razpisni pogoji nemogoči. Sklepe so podjetniki dobili tako pozno, da so za nabavo osnovne opreme imeli vsega 14 dni. Tudi zato so nekateri od razpisa odstopili.«

Dodatna ovira, ki zavira pozitivne učinke vladne pomoči Pokolpju in na katero bodo Belokranjci danes opozorili vodilne, je previdnost bank pri odobravanju bančnih kreditov: »Želimo si, da bi bila državna pomoč bolj življenjska.«

Vlada se bo prepolovila

Na območju Dolenjske in Bele krajine, kjer v petnajstih občinah živi 112.000 prebivalcev, so velike gospodarske družbe predlani ustvarile 92 odstotkov čistega dobička. Velika podjetja so locirana na Dolenjskem in tudi zato imajo tamkajšnje občine boljše gospodarske kazalnike od belokranjskih. Toda kljub številnim zaposlenim v Krki in Revozu je bilo novembra v Novem mestu brez dela 11,6-odstotka delovno aktivnih občanov.

Ne glede na relativno veliko brezposelnost novomeški župan Alojzij Muhič za danes napoveduje pogovore o zastalih in nedoločenih državnih naložbah v kulturne ustanove, ustanovitvi novomeške univerze, skrbi za starejše občane in vzpostavitvi regij. Odpiranje dodatnih tem glede na obremenjenost članov vlade, ki se s težavami Dolenjske in Bele krajine nameravajo seznaniti v vsega enem dnevu, ne bo možno.

Srečanji gospodarstvenikov in vlade v Semiču in Novem mestu bosta zvečer potekali celo ob istem času, na vsakem bo le polovica ministrske ekipe. Janez Janša bo tako odgovarjal le na vprašanja Novomeščanov. Je pa predsednik vlade že včeraj našel čas za obisk družbe TPV in novomeškega škofa Andreja Glavana, s katerim sta sestankovala tudi ob zadnjem obisku vlade na Dolenjskem leta 2007.