Tiskane izdaje
Rast dolga je bila približno pol manjša kot v obdobju 2010/11. Dobra polovica ga odpade na enajst mestnih občin, rekordni dolg pa ima ena najmanjših - Gornji Petrovci, kjer je vsak od 2222 prebivalcev dolžan 1740 evrov.
Slovenske občine in njihove pravne osebe so se lani dodatno zadolžile za 32 milijonov, v letu 2011 pa za več kot dvakrat toliko - za 68 milijonov evrov. Brez dolga je bilo konec leta 2012 le dvajset občin, med njimi štirinajst z manj kot 5000 prebivalci. Enajst mestnih občin je bilo skupaj zadolženih za 446,5 milijona evrov (17 milijonov več kot leta 2011). Skupen dolg 112 občin z manj kot 5000 prebivalci, ki so zdaj na Virantovi listi za odstrel, pa je znašal desetino celotne zadolženosti ali dobrih 82 milijonov.
Za bivšega predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa zadolževanje občin ni nič strašnega in neobičajnega in tudi ne težava, dokler lahko dolg vračajo. »Dolg je celo normalna oblika, ker je ves finančno-kapitalski trg naravnan tako, da ustvarja t.i. zadolženega človeka in torej tudi zadolženo občino,« je izjavil za Delo. Opozarja pa na prikrite oblike občinskega zadolževanja: »Razne lizinge, 'faktorizinge', blagovne kredite in oblike javno-zasebnega partnerstva, ki se marsikdaj izkažejo za mnogo dražje od drugih oblik.«
Med prebivalci mestnih občin so najbolj zadolženi Koprčani - 1102 evra na prebivalca -, ki so imeli lani tretji najvišji proračun v državi. Za primerjavo: najvišji, ljubljanski proračun (219 milijonov), je štirikratnik koprskega in 347-kratnik najnižjega, osilniškega.
MO Koper je v peterici najbolj zadolženih slovenskih občin na četrtem mestu, druge med petimi najbolj zadolženimi imajo manj kot 5000 prebivalcev. Krono nosijo Gornji Petrovci s 1740-evrskim dolgom na »dušo«, sledijo Solčava (1334 €), Kostel (1175 €), (Koper) in Šalovci (1031 €). Gornji Petrovci so lani prehiteli Solčavo, saj so dolg na prebivalca povečali za 417 evrov. Skupni dolg četverice »majhnih« je sedem milijonov evrov in je osemkrat manjši od koprskega.
»Velikost občine ima malo opraviti z zadolženostjo, precej več pa resnost pri finančnem upravljanju občinskih zadev,« meni Rajko Pirnat, profesor ljubljanske pravne fakultete, in dodaja, da bi združevanje občin težko opravičevali s preprečevanjem njihove zadolženosti. Strinja se z zmanjšanjem števila občin, a razlogi, pravi, so zlasti v zagotavljanju njihove sposobnosti za izvajanje vseh funkcij in za učinkovito upravljanje s sredstvi. S hitro in centralizirano akcijo bo to po njegovem težko izvesti.
Dvajset občin ali slaba desetina vseh je bila lani povsem brez dolga. Leto prej je bilo nezadolženih 22, med njimi šestnajst z manj kot 5000 prebivalci. Novinki na seznamu občin brez dolga sta v letu 2012 Bloke in Loški Potok, z njega pa so izpadli Dobje, Horjul, Kostanjevica in Preddvor.
Dolg rekorderke
Dolg rekorderke med slovenskimi občinami, Gornjih Petrovcev, znaša po podatkih ministrstva za finance (MF) 3,8 milijona evrov. V prihodkih sprejetega proračuna 2012 v višini 2,2 milijona to pomeni kar 172–odstoten delež. V letu dni (od 2011) so Gornji Petrovci zadolženost povečali za več kot 800.000 evrov.
Župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber o povečanju dolga ne več nič. Trdi, da je zadolženost ostala približno enaka kot leta 2011, ker zaradi nekajletne blokade računa dolga tudi niso mogli povečevati. V preteklosti so se zadolževali za lokalne ceste in vodovode, zaradi upadanja števila prebivalcev in naraščajočih stroškov so leta 2004 najeli milijonsko posojilo za pokrivanje primerne porabe. Izvirni greh zadolženosti občine je v nepravičnem izračunavanju te porabe, trdi. Občina šteje malo ljudi na veliki površini; s številom ljudi pa stalno upada tudi glavarina iz državnega proračuna.
Goričko premore sicer še drugo iz peterice najbolj zadolženih občin: Šalovci imajo 1031 evrov dolga na prebivalca. Županu Iztoku Fartku je lani uspelo zadolženost zmanjšati za 66 evrov na prebivalca oziroma za dobrih sto tisočakov. Med drugim se je z večino upnikov dogovoril za postopno odplačevanje dolgov v zneskih, ki jih občina z blokiranim računom še zmore. Naložbe sicer trpijo, porabo so skrčili na minimum, zaostajajo s plačevanjem domske oskrbe ostarelih občanov, nižji so stroški šolskih prevozov ...
Solčava: dolg velik kot pol proračuna
Druga z lestvice najbolj zadolženih, Solčava, s 1334 evri dolga na Solčavca, je s 500 prebivalci tudi najredkeje naseljena slovenska občina. Ob 1,3–milijonskem proračunu je imela za 724 tisoč evrov dolga; letos ga je zmanjšala na 667 tisočakov. Dolgovi izvirajo iz gradnje podružnične osnovne šole in vrtca ter dveh turističnih projektov. Župan Alojz Lipnik ne zanika občasnih likvidnostnih težav.
Koper in njegov "ne pretirano velik" dolg
"Koper sploh ni pretirano zadolžena občina," trdi Vilma Milunovič, predstojnica urada za finance MO Koper. Še pred nekaj leti je imela občina, brez zavodov, 40 milijonov evrov dolga, lani konec leta 34,7 milijona, letos ga bo ostalo še 32,7 milijona, kar bi pomenilo 616 evrov na prebivalca. V občini zadolženost 1102 evra na prebivalca v dobršni meri povečuje dolg javnih zavodov in podjetij (zdravstveni dom, gasilska brigada, Komunala, muzej, gledališče, knjižnica, šole, vrtci...), s čimer večina majhnih občini ni obremenjenih.
Občini Koper pri proračunu, ki letos predvideva 78 milijonov evrov odhodkov, znesek dveh milijonov evrov za odplačilo glavnice in 1,1 milijona za obresti ni tako veliko breme. Smeli bi se še dodatno zadolžiti, a tega ne storijo zaradi krize in previdnosti. "Občine nismo problematične z dolgovi, ker gre ves dolg v investicije in ker od svoje porabe namenimo v povprečju 40 odstotkov za naložbe, te pa pospešujejo gospodarski razvoj države. Če bi ukinili investicije, bi ugasnilo preveliko število delovnih mest. Problematična je zadolženost države, ki se zadolžuje predvsem za stroške državnega aparata in samo 6 do 7 odstotkov za investicije.
Kostel: dolgoročne obveznosti deljeno s številom prebivalcev dajo neumnost
»Če naše dolgoročne obveznosti deliš s številom prebivalcev, dobiš neumnost,« o 1175 evrih dolga na Kostelca meni Valentin Južnič, župan Kostela z 800.000 evri dolga. Ta, pravi, je posledica občinskih projektov, saj drugače nismo mogli zagotoviti deleža pri investicijah. Tudi najbolj ugodne investicije so za občino strošek, trdi. Za te obmejne in redko poseljene kraje, nad katerimi je država že desetletja nazaj dvignila roke, so v Kostelu naredili veliko, trdi in našteva: 15 kilometrov vodovoda, 15 kilometrov cest, čistilne naprave, Turistično, razvojno, informacijsko središče ... Kostelci niti ne bi potrebovali kredita, če bi jim država vrnila milijon evrov, ki so ga porabili za obnovo Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Fari, meni Južnič: »S primerno porabo, ki ob 800 prebivalcih znaša 800.000 evrov, ne bi mogli narediti veliko. Imamo 3–milijonski proračun in dva milijona evrov projektov. A to Ljubljane ne zanima.«
Kaj sploh zanima Ljubljano?
V Sloveniji, je prepričan Igor Šoltes, bivši predsednik Računskega sodišča, bi bilo treba za postavitev drugačnih temeljev lokalne samouprave najprej pregledati komunalno samoupravo in se vprašati, zakaj tako različne položnice za storitve občinskih komunalnih podjetij in ali ni teh podjetij preveč. Slovenijo bi bilo po njegovem treba razdeliti na devet povodij in s temi uskladiti cene: "Tako bi laže vzpostavili nadzor nad cenami komunalnih storitev. Leta 2014 bomo morali Evropi poročati o njih in če ne bodo primerne, si bomo znova prislužili očitek o državnih pomočeh. Regulatorja za cene pa ta hip nimamo."
Na strokovnost pri oblikovanju kriterijev, po katerih bo Slovenija združevala občine, opozarja tudi Violeta Bulc, podjetnica, ustanoviteljica Vibacoma: "Uravnilovk ni, treba je biti zelo občutljiv, da odkrivaš zdrava jedra, ki imajo potencial. To velja tudi za občine." Pri združevanju občin, pravi, ne gre za ozemlje, gre za prebivalce; občine povezujejo ljudi, zato bi jih kazalo v prvem krogu povabiti, naj same odločijo o povezovanju: "Osebno se s povezovanjem strinjam, tudi z zmanjševanjem stroškov na osnovi delitve skupne administracije, morda celo infrastrukture ..., a na osnovi utemeljenih strokovnih razlogov, ki naj ne bodo le geografski in število prebivalcev. Velikost ni merilo modrosti, pa tudi ne zavzetosti za občane."
Ljubenski recept za uravnoteženost
V pregovorno varčni Savinjski regiji lahko Slovenija išče recept za uravnoteženost. Ljubno in Luče sta občini brez dolgov, ki skupaj štejeta komaj dobrih 4000 ljudi. Župan Ljubnega z 2700 prebivalci Franjo Naraločnik poudarja, da so potrebe podeželskih občin še vedno večje od možnosti, saj so bile pred ustanovitvijo razvojno in komunalno popolnoma zapostavljene. Kljub temu se niso zadolževali: »Projektov se lotevamo racionalno, nobenega večjega se ne lotimo brez sofinanciranja EU in države. Če ne gre drugače, načrte preložimo v prihodnost. Vključujemo sofinanciranje in prostovoljno delo občanov.«
