Tiskane izdaje
Ljubljana – Po številu krvodajalcev se uvrščamo v evropsko povprečje, a še pomembneje je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. Na leto je zberemo med 42.000 in 45.000 litri, kar zadošča za potrebe zdravstva.
Darovana kri lahko pomaga bolnikom z rakom in boleznimi krvi in kostnega mozga, bolnikom, pri katerih je treba opraviti večje in zahtevnejše operativne posege, bolnikom, ki jim presadijo posamezne organe, bolnikom s krvavitvami v zgornjih ali spodnjih prebavilih ter bolnikom z motnjami strjevanja krvi, pojasnjuje strokovna direktorica Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana Polonca Mali.
Največ krvodajalcev v Sloveniji je starih med 30 in 50 leti. Približno 60 odstotkov je moških, 40 odstotkov žensk. Ženske so manj številne, ker morajo v rodni dobi včasih odložiti darovanje zaradi ustvarjanja družine ali skrbi za otroke.
Dragocena kri za urgentne primere
Najpogostejši krvni skupini v Sloveniji sta A in 0, sledi skupina B, najmanj ljudi pa ima skupino AB. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov. Prav zato so najbolj dragocene zaloge O RhD negativne krvi, ki je potrebna pri nepričakovanih, nenadnih krvavitvah oziroma zapletih, ko ni časa za pripravo krvnih komponent bolnikove krvne skupine. Gre za življenjsko ogrožujoče, urgentne primere, in prav zato so takšni krvodajalci še dodatno zaželeni in večkrat vabljeni na odvzem, so pojasnili na zavodu.
Priporočljivo je, da si krvodajalec med posameznimi darovanji vzame nekaj časa, saj s tem organizmu zagotovi popolno obnovo izgubljenih celic v krvi in polnjenje zalog pomembnih gradnikov celic, predvsem železa. Za moške je priporočljivo, da je to obdobje dolgo tri mesece, za ženske pa zaradi upoštevanja mesečne izgube krvi v menstrualnem ciklu štiri mesece.
Krvodajalec lahko s hitro aplikacijo »Lahko darujem?« preveri, ali je primeren za darovanje. Na zavodu priporočajo, da na odvzem krvi ne pride tešč in da poje nemasten obrok, denimo kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kavo.
Po odvzemu se krvodajalec ob prigrizku v krvodajalski akciji ali transfuzijski ustanovi zadrži vsaj 20 minut, da se tam prepričajo o njegovem dobrem počutju po odvzemu. Na dan odvzema mora počivati in se izogibati težjim fizičnim naporom, denimo športnim aktivnostim, težjemu delu, maratonu. Zato darovanje krvi na zavodu odsvetujejo vrhunskim športnikom, saj odvzem krvi lahko slabo vpliva na njihovo telesno pripravljenost. Kljub temu je med vrhunskimi športniki veliko podpornikov krvodajalstva, poudarja Malijeva.
Najbolj motivirani v solidarnostno naravnanih poklicih
Za pridobivanje in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev je pristojen Rdeči križ Slovenije, ki krvodajalske akcije organizira že od leta 1953. Strokovni sodelavec Boštjan Novak pravi, da se kar nekaj območij ponaša z močno krvodajalsko tradicijo.
Krvodajalske akcije so zelo uspešne tam, kjer je veliko ljudi s solidarnostno naravnanimi poklici. Kot primer Novak navaja rudarska revirja Velenje in Zagorje. »V zadnjem času so izjemno lepo obiskane tudi terenske krvodajalske akcije gorenjske regije, dolenjske in Posavja, mariborskega območja … Skratka povsod, kjer so doma ljudje z razvitim čutom za solidarnost,« dodaja.
