Slovenija se med evropskimi državami stara najhitreje in zaradi neurejene dolgotrajne oskrbe to breme vse bolj nosijo družine, predvsem ženske, je izpostavila mag. Andreja Poje, predsednica odbora za enake možnosti ZSSS. Po podatkih Inštituta Antona Trstenjaka je v Sloveniji že več kot 30.000 prejemnikov storitev, ki sodijo v dolgotrajno oskrbo, izvajalke pa so največkrat ženske srednjih let, ki so še zaposlene. Delovna doba se podaljšuje, vse več žensk je vključenih na trg dela in se spopada s pomanjkanjem dostopnih storitev formalne oskrbe, kar prinaša dodatne izzive.
Težave »sendvič generacije«
Tako kot revščina ima tudi dolgotrajna oskrba ženski obraz, kar vodi do različnih oblik diskriminacije, je opozorila dr. Majda Hrženjak z Mirovnega Inštituta. Ženske povprečno živijo pet let dlje kot moški in se v starosti z majhno pokojnino znajdejo v enočlanskem gospodinjstvu. V domovih za starejše je tri četrtine žensk, tudi uporabnic pomoči na domu je več kot dve tretjini. Neformalno oskrbo v družini v dveh tretjinah opravljajo ženske, kar je še posebno zahtevno za tako imenovano »sendvič generacijo«, ki hodi v službo ter hkrati skrbi za otroke in starejše člane družine. V takšnih razmerah se na tem področju širi siva ekonomija, ki jo prav tako opravljajo ženske.
30.000
prejemnikov storitev, ki sodijo v dolgotrajno oskrbo, je v Sloveniji
prejemnikov storitev, ki sodijo v dolgotrajno oskrbo, je v Sloveniji
Zagotoviti je treba integrirano oskrbo, ki vključuje tako zdravstveni kot socialni del, česar pa se politiki, ki o tem odločajo, ne zavedajo, je dejala predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden. Takoj bi nujno potrebovali več kratkotrajnih namestitev, da si neformalne oskrbovalke lahko oddahnejo, in več institucij za osebe z demenco.
Pet dni oskrbovalskega dopusta
Lučka Böhm iz ZSSS meni, da bi bilo treba sistem dolgotrajne oskrbe pripravljati postopno in nadgrajevati s tistim, kar lahko zagotovijo. Pri tem je treba najti solidaren način sofinanciranja.
Ob vprašanju, kako naprej, je Andreja Poje opozorila, da je evropska komisija že leta 2017 zapisala dostop do dolgotrajne oskrbe kot eno od 20 pravic v evropskem stebru socialnih pravic. Pravica do petdnevnega oskrbovalskega dopusta je bila prvič zapisana tudi v lani sprejeti evropski direktivi o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. V Sloveniji se storitve dolgotrajne oskrbe urejajo v različnih sistemih socialne varnosti, ki bi jih bilo treba združiti, dograditi in zagotoviti ustrezno financiranje brez doplačevanja iz žepa.