Tiskane izdaje
Moravče - Če se uresničijo napovedi občinskega vodstva, se bo lahko 35 Moravčanov, razkropljenih po domovih za starejše, prihodnje poletje vrnilo v domači kraj, kjer bodo z desetletno zamudo dokončali objekt za starostnike. Če občini ne uspe najti investitorja v 4-milijonski zalogaj, ga bodo izpeljali sami. Koncesionar bo isti kot pred desetletjem: Comett domovi.
Toliko zapletov, kot jih je od leta 2008, ko so Comett domovi dobili koncesijo za izvajanje dejavnosti javne službe institucionalnega varstva starejših, doživljal moravški projekt doma starejših, jih ni noben drug, zatrjuje župan Moravč Martin Rebolj: »Če bi šlo po načrtih, bi dom odprli v 2010. Osem let že bi v njem bivalo 35 naših ljudi in imeli bi šestdeset delovnih mest.« Tako pa bo gradnja stekla šele letošnje poletje. V domu bo prostora za sto oseb, sobe bodo eno- do dvoposteljne, stal pa bo na zemljišču, kjer je nekoč stal obrat tovarne Rašica. »Gradnji so nasprotovali sosedje, po petih letih upravnih sporov pa se je izkazalo, da umestitev ni bila v nesoglasju s prostorskimi akti. Zakonodaja bi morala v takšnih primerih zagotoviti, da povzročitelj poravna gospodarsko škodo,« dodaja Rebolj.
Ko se je zapletlo, so se Comett domovi iz Moravč umaknili in v Rogaški Slatini zgradili prvi slovenski dom po nemškem vzoru gospodinjske skupnosti, nato še enega v Kranjski Gori. Aktivnosti pred desetletjem so moravški proračun stale okrog 180.000 evrov. Tokrat bo občino »nova« dokumentacija stala okrog 80.000 evrov. V sklopu vlaganj v dom bodo Moravče dobile tudi novo lekarno - investitor bo Lekarna Kamnik.
Kar nekaj domov za starejše v Sloveniji naj bi gradili tujci - zanimanje je zlasti pri Francozih. Glede na to, da zunanjega investitorja iščejo tudi Moravčani, se prav lahko zgodi, da bodo prvi imeli dom za starostnike v tuji lasti. »A investitorja ne iščemo med Francozi,« odkrito pove Rebolj; imena ne izda. Pravi, da je za to še prezgodaj. Ne glede na investitorstvo pa bo morala biti višina oskrbe primerljiva z oskrbo v drugih dveh Comettovih domovih. V primeru, da bo investitorstvo ostalo na ramenih občine, so se s SID banko dogovorili za posojilo; sami morajo zagotoviti petino ali milijon evrov lastnih sredstev, kar ob 4,3-milijonskem proračunu ni malo. »Ko bo predinvesticijska vrednost dokončno znana, smo dogovorjeni za podpis pogodbe za dvajset let z dveletnim moratorijem; v tem primeru bomo morali letno odplačevati po 200 tisočakov glavnice,« pojasnjuje Rebolj.
Čeprav imajo domovi v naši državi prostora za 18.600 oseb, je tačas za sprejem v dom evidentiranih kar 19.000 prošenj, takoj bi se za dom odločilo kakšnih sedem tisoč Slovencev. Toda čas vlaganj v tovrstne novogradnje šele prihaja, pravi Mateja Širnik Nejedly, strokovna sodelavka za marketing in odnose z javnostjo pri SID banki. Ta ima že od 2012 odprt program za financiranje infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin. Vrednost programa znaša 100 milijonov evrov - na voljo bodo še do konca 2020, a doslej so z njihovo pomočjo zgradili le dom upokojencev v Idriji ter varstveno delovni center v Novi Gorici.
