Domače izdelke postavili na kozolec

Slovenj Gradec – Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga, ki se ukvarja predvsem z odkupom mleka, živine in lesa, svojim članom po novem pomaga še pri prodaji lokalno pridelane hrane.

Za zdaj jo je mogoče kupiti v petih zadružnih prodajalnah na Koroškem, kmalu pa bo na voljo v vseh petindvajsetih prodajalnah zadruge v vseh treh koroških dolinah. Medtem ko je bila doslej naprodaj skupaj s preostalim trgovskim blagom, so zdaj v prodajalne namestili t. i. kozolce, namenjene izključno njeni prodaji. Koroške kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, so dobile izjemno priložnost za prodajo vseh vrst proizvodov: od mlečnih, mesnih do testenin iz različnih vrst moke, sokov, likerjev, žganja pa tudi jajc, medu, sadja in zelenjave. »Za zdaj sodeluje šestnajst kmetij, pričakujemo, da se bo pridružila še kakšna, saj jih imamo med svojimi člani vsaj še enkrat toliko,« pravi Tina Čas, vodja projekta na Koroški kmetijsko-gozdarski zadrugi.

Napolnita še police

Dobavitelj se s pogodbo z zadrugo obveže, da bo cena izdelkov enaka tako v zadružnih prodajalnah kot na njegovem domu. »Izdelke mora v prodajalne dostaviti sam. Marža, ki jo zaračunamo, je simbolična in ni namenjena, da bi zadruga z njo bogatela,« pove Časova.  Na kmetiji Popčev mlin Jožice in Slavka Lubeja z zadrugo sodelujejo že štiri leta. Začeli so s prodajo štirih vrst mok, zdaj jih prodajajo sedem. Jožica, upokojena trgovka, dobro ve, da ni vseeno, kako izdelek ponudiš kupcu: »Ne le da z možem sama poskrbiva za prevoz do prodajaln, celo police napolniva ob obisku. Nobenih težav nimam s tem, da se s poslovodkinjami sproti dogovarjam, kolikšne količine potrebujejo in kdaj.« 

Čeprav izdelki s kmetij niso med najcenejšimi, je vse več potrošnikov, ki za domačo in lokalno pridelano hrano ne gledajo na ceno. »Naša moka je vedno sveža, mleta iz žit, ki jih posadimo in požanjemo sami. Kupci to cenijo. Pridelava je zahtevna, a tudi prodaja potem ne zaostaja,« meni Slavko Lubej.  Zadruga je projekt Kozolec prijavila na razpis kmetijskega ministrstva za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov. »V ta projekt bi šli v vsakem primeru, tudi če tega razpisa ne bi bilo,« pravi direktorica zadruge Danica Ramšak.

Dobrote izpod Pece pokopali posredniki

Pred desetletjem, po stečaju Centra za razvoj podeželja (Celk) s Fare na Prevaljah, je imela zadruga priložnost odkupiti blagovno znamko Dobrote izpod Pece, ki je bila prvi resnejši poskus trženja izdelkov s koroških kmetij, a se za to niso odločili, ker je ime blagovne znamke pokrivalo le Mežiško dolino, zadruga pa od začetka deluje tudi v Mislinjski in Dravski dolini. Največja težava pri prodaji Dobrot izpod Pece so bili posredniki, ki so kmeta stisnili s ceno, njegov izdelek pa kasneje drago ponujali na policah veletrgovcev. »Tam so se izdelki preveč izgubili v množici drugih, tudi precej manj kakovostnih,« trdi Damijan Smolak z ekološke kmetije Dvornik na Šentanelu. »Pri nas imamo stalne kupce. Najbrž bodo veseli, če bodo naše testenine, sokove ali pa Dvornikov lonček, če naštejem le najbolj iskane izdelke, kupili tudi v dolini in jim ne bo treba ponje vedno k nam na kmetijo, kjer so sicer vselej dobrodošli,« pove Smolak.

»Blagovna znamka Dobrote izpod Pece, ki je v mirovanju, je prehitevala čas. Če bi jo uvedli danes, bi bila uspešnica,« pravi Viktorija Barbič iz podjetja ALP Peca, lastnika blagovne znamke.