Tiskane izdaje
Samo v šmarskem domu upokojencev je skupaj (stanovalcev in zaposlenih) že 137 okuženih. Stroge ukrepe izvajajo že več tednov, kljub upoštevanju navodil stroke pa se število okuženih širi. Vladni govorec Jelko Kacin je pred dobrim tednom dejal, da naj bi bil primer Šmarja pri Jelšah dokaz, kaj se zgodi, če stanovalcev ne razselimo pravočasno. Dejstvo pa je, da so o tem v Šmarju pri Jelšah razmišljali, a se za selitev stanovalcev stroka ni odločila.
Kot je pojasnila direktorica šmarskega doma Gordana Drimel, so že pred tremi tedni, torej štirinajst dni pred pozivom ministrstva, naj svojci domov vzamejo svoje starostnike, sami razmišljali prav o tej možnosti. Zanjo se niso odločili, saj so njihovi stanovalci večinoma popolnoma odvisni od tuje nege in pomoči, je pojasnila Drimlova: »Takih ljudi, ki bi bili sposobni iti v domače okolje in da bi svojci lahko zanje skrbeli doma, je relativno malo. Poleg tega je pri nas zelo visoka starostna struktura in tisti, ki bi skrbeli zanje, so že tudi sami ostareli ali so v drugih rizičnih skupinah, kot so recimo nosečnice in kronični bolniki. Veliko smo se o tem pogovarjali, tudi s svojci, nekaj se jih je namreč zanimalo, na koncu pa je selitve domov odsvetovala tudi stroka. Enostavno ni bilo možno, da bi te osebe svojci sami oskrbeli doma. Ker ne gre za en teden, ampak za dva, tri mesece, 24 ur na dan z vso oskrbo, terapijo, prevezi … Tisti, ki so pokretni, pa so med prvimi oboleli.«
Drimlova je še dodala, da je bila posebna težava tudi dejstvo, da niso vedeli, kako in od koga je koronavirus prišel v hišo. Tako niso mogli vedeti, kdo bi morda lahko bil okužen oziroma v inkubacijski dobi. »Imamo tudi atipične okužene brez vseh znakov. Včeraj je bila ena delavka testirana pozitivna, pa nima nobenih znakov.« Koronavirus je močno načel tudi kadrovske vrste, notranjega kadra niti približno nimajo več dovolj, pomagajo jim drugi zdravstveni zavodi.
Tudi drugi člani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) ne poročajo, da bi se svojci občutno pogosteje kot sicer odločali za to, da bi starejše odpeljali domov, tega tudi sicer sami domovi niso podpirali.
Brez odziva na klic na pomoč
Na poziv, s katerim so zahtevali strokovno utemeljene ukrepe, ki naj upoštevajo omejene prostorske, kadrovske in druge zmožnosti domov za starejše, pa še niso dobili odziva. »Tudi na pobudo, da bi okužene stanovalce, lahko tudi iz več domov skupaj, preselili na drugo osrednjo lokacijo, kjer bi jim strokovno usposobljeno zdravstveno osebje zagotavljalo ustrezno zdravljenje, še nismo prejeli odgovora. Še vedno menimo, da bi morali biti v domovih za starejše nastanjeni samo zdravi stanovalci, strogo ločeno v kohortni izolaciji pa stanovalci s sumom na okužbo s koronavirusom,« je dodal Denis Sahernik iz SSZS in poudaril, da delujejo domovi na robu kadrovskih, finančnih in psihičnih zmogljivosti, a z veliko mero požrtvovalnosti zaposlenih še vedno zagotavljajo ustrezno oskrbo stanovalcev.
Ministrstvo za zdravje je v preteklih dneh izdalo sklepe o imenovanju koordinatorjev za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialnovarstvenih zavodih, ki naj bi skrbeli za prerazporejanje in usklajevanje dela zdravstvenega kadra v posamezni regiji, imenovali pa so tudi koordinatorje za zdravstveno nego in oskrbo v zavodih za sodelovanje s koordinatorji za izvajanje zdravstvene dejavnosti. »Koordinatorji so odgovorni, da zagotovijo dodatni kader v domovih za zdravljenje starejših. A domovi po predpisih niso nosilci in izvajalci zdravljenja in sami pokrivajo strošek dodatnega kadra, ki je k njim napoten na pomoč, kar je v teh časih še dodatna obremenitev lastnih kadrov in proračunov domov,« je opozoril Denis Sahernik.
