Đorđević za predsednika vrhovnega sodišča

Vrhovni sodnik Miodrag Đorđević je vložil kandidaturo za mesto predsednika Vrhovnega sodišča RS. Temu sedaj predseduje Franc Testen, kateremu se mandat izteče konec februarja.

Objavljeno
14. oktober 2009 14.47
Franc Testen
Ka. Ž. /STA
Ka. Ž. /STA
Ljubljana - Na javni poziv sodnikom za vložitev kandidatur za mesto predsednika Vrhovnega sodišča RS se je prijavil vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, je sporočil predsednik Sodnega sveta Branko Masleša. Sedanjemu predsedniku Francu Testenu se namreč konec februarja izteče šestletni mandat, vendar se za vnovično kandidaturo ni odločil.

 

Kot je Testen pojasnil, se za vnovično kandidaturo ni odločil, ker je bilo po njegovem mnenju devet let na najvišjih funkcijah v pravosodju, tri leta na ustavnem sodišču in šest let na vrhovnem, dovolj. "Poleg tega ugotavljam, da se moji pogledi na nekatera ključna vprašanja sodstva razlikujejo od pogledov večine slovenskih sodnikov," je pojasnil.

 

Predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor na predlog ministra za pravosodje, prej pa morata mnenje o prijavljenih kandidatih podati sodni svet in občna seja sodnikov vrhovnega sodišča. Predsednik vrhovnega sodišča je imenovan za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

 

Funkcija predsednika vrhovnega sodišča je zato, ker gre za najvišje sodišče v državi, tako pomembna, da način imenovanja zagotavlja najvišjo stopnjo demokratične legitimnosti, so v izjavi za javnost zapisali na ministrstvu za pravosodje. V podelitev mandata predsedniku vrhovnega sodišča so torej vključene vse tri veje oblasti in Sodni svet kot posebni državni organ.

 

Čeprav bo končna odločitev temeljila na političnem premisleku državnega zbora, pa bodo morali biti v postopku izbire uporabljeni izključno objektivni kriteriji in odlike kandidatov. V skladu z zakonom o sodiščih je za izbiro in oblikovanje predloga za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča pristojen minister za pravosodje.

 

Po ocenah ministrstva gre za eno od najodgovornejših nalog ministra za pravosodje. Imenovanje predsednika vrhovnega sodišča je priložnost za krepitev avtoritete sodišč, za utrjevanje sodniške etike, za varovanje sodniške neodvisnosti in dosledno uveljavljanje odgovornosti sodnikov. V javnem interesu je, da vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen vrhovni sodnik z najvišjimi moralnimi kvalitetami in sposobnostmi opravljanja nalog vodstvenega mesta.

 

Ker se sodstvu s 1. januarjem 2010 obeta reforma, ki zasleduje večjo učinkovitost, uspešnost in kakovost odločanja, imenovanje predsednika vrhovnega sodišča sovpada s predvidenim začetkom uresničevanja omenjene reforme. Prioritetni izziv za prvega med enakimi v sodstvu bo zato koordiniranje, usmerjanje in nadziranje izvrševanja prenovljenih zadev sodne uprave na vseh sodiščih in ne le na vrhovnem sodišču. Gre za težko nalogo, ki pa jo je mogoče uspešno opraviti, so še zapisali na ministrstvu.