Tiskane izdaje
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) je oktobra ministrstvo za okolje obvestila, da so predlagani izračuni odškodnin za uporabo termalne vode previsoki in da bodo ogrozili poslovanje naravnih zdravilišč. Zdravilišča vztrajajo pri obračunu načrpanih in ne potencialnih količin mineralne in termalne vode ter pri tem, da bi bili za zmanjšanje porabe ali racionalnejšo uporabo vode nagrajeni z nižjimi plačili.
Zdaj so bili vsaj delno sprejeti popravki. Na MOP so potrdili, da bodo koncesnine stimulativne in bodo uporabnikom omogočale ohranjanje potencialov in dobrega stanja voda. Plačila si bodo namreč lahko zmanjšali z učinkovitejšo rabo in vračanjem uporabljene vode v zemljo.
Vlada bo jutri tako obravnavala uredbe za koncesijo o rabi termalne vode za ogrevanje in kopališča hotelov na Bledu, Term Paradiso, Term Banovci, Term Lendava, Term Dobrna, Term Maribor, Thermane Laško, Term Zreče in LifeClassa Portorož. V javni obravnavi je uredba za Zdravilišče Radenci, v pripravi pa uredbe za Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Terme Čatež, Terme Snovik, Terme Topolšica, Terme 3000, Terme Vivat, hotele v Rogaški Slatini, Aquapark Žusterna, Bioterme Mala Nedelje, Hotel Diana, letno kopališče Fazanerija ter za ogrevanje objektov v lasti družb Siliko, Paradajz, Ocean Orchids, Franca Poloviča in drugih uporabnikov.
Do zdaj koncesnina
Na MOP dodajajo, da so članice EU dolžne upoštevati direktivo ES iz leta 2000 o nadzoru nad odvzemanjem sladke površinske ali podzemne vode ter zagotoviti plačevanje uporabe in stroškov vode, cenovna politika pa mora uporabnike spodbujati h gospodarni rabi. To bi Slovenija morala narediti že do leta 2010, in to je v reviziji za leti 2009 in 2010 vladi leta 2013 naložilo tudi računsko sodišče. Denar od koncesij, predvidoma okoli dva milijona evrov na leto, se bo stekal v vodni sklad.
