Tiskane izdaje
V panamske dokumente se je neizpodbitno ujel tudi domnevni slovenski »kralj steroidov« Mihael Karner. Pa tudi njegov domnevni sodelavec Savo Stjepanović, Karnerjeva žena Alenka, razkrivajo pa tudi morebitno vpletenost njenega brata Gorana Hribarja.
Na podlagi notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca, ki jih je pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, z uredništvom Dela in še več kot sto medijskimi partnerji pa jih je delil ICIJ, lahko prvič z gotovostjo zapišemo, da je (bil) domnevni »kralj steroidov« Mihael Karner v ključnem obdobju svoje trgovine z anaboličnimi steroidi (so)lastnik dveh pomembnih družb s Sejšelov − Ammersham Commercial Ventures in Northstar Trading Group. Dokumenti dokazujejo tudi poslovno vpletenost Karnerjeve žene Alenke in potrjujejo, da je imel v poslih vlogo tudi njegov domnevni sodelavec Savo Stjepanović.
Vsi navedeni, tudi obe družbi, so bili leta 2013 oziroma 2015 v ZDA uvrščeni na seznam OFAC, na katerega ameriško finančno ministrstvo uvrsti posameznike, skupine in države, ki podpirajo in financirajo terorizem ali pa se ukvarjajo s prekupčevanjem drog. Mihael Karner, njegova žena Alenka in njegov brat Matevž so bili v ZDA marca 2010 pravnomočno obtoženi zaradi domnevnega pranja denarja, prodaje prepovedanih substanc in njihovega uvoza v ZDA. Maja 2013 je predsednik Barack Obama Karnerja tudi uradno označil za prekupčevalca z drogami.
Slabi dve leti po Mihaelu Karnerju, februarja 2015, so ameriške oblasti na seznam OFAC uvrstile tudi njegove domnevne sodelavce: ženo in brata, Sava Stjepanovića, Dejana Donka in sina pokojnega publicista Danila Slivnika Uroša Slivnika.
Ameriški preiskovalci so v obsežni preiskavi ugotovili, da je prodaja anaboličnih steroidov potekala od približno leta 2000 do najmanj aprila 2008, po vsej verjetnosti tudi dlje. Dolžnost registracijskega agenta − v konkretnem primeru družbe Mossack Fonseca (MF) − je med drugim preveriti ozadje ekonomskih upravičencev (torej resničnih lastnikov) družb, ki jih MF zanje upravlja v davčnih oazah. Če na primer ugotovijo, da so uvrščeni na seznam OFAC ali drug črni seznam, se morajo ustrezno odzvati. To se je zgodilo Stjepanoviću, a pojdimo po vrsti.
Skok v tropske vode
Tako Karner kot Stjepanović sta v pretekli komunikaciji z nami zatrjevala, da z družbami v davčnih oazah, ki naj bi bile vpletene v posle s steroidi, nimata nič. To ne drži. Aprila leta 2001 sta bili na otočju Sejšeli v Indijskem oceanu, ki velja za eno od skrivnostnejših davčnih oaz, ustanovljeni dve družbi − Ammersham Commercial Ventures in osem dni pozneje še Northstar Trading Corporation. Dokumenti, ki smo jih pridobili prek ICIJ in Süddeutsche Zeitunga, dokazujejo, da je bil najpozneje konec novembra 2001 edini družbenik in direktor Ammershama prav Karner. Razkrivajo še, da sta Karner in Stjepanović najpozneje oktobra 2001 skupaj – vsak s polovičnim deležem – obvladovala družbo Northstar Trading, kjer sta bila tudi direktorja.
Aprila 2005 sta družbi zamenjali registracijskega agenta in postali del portfelja izpostave MF na Sejšelih, nato sta oktobra istega leta spet zamenjali agenta, s tem pa smo za njima izgubili sledi. A vendar dostopni dokumenti v vmesnem obdobju razkrivajo tudi dejavno vlogo Karnerjeve žene Alenke Karner. Ta je na skupščinah obeh družb, ko so se potrjevale spremembe registracijskih agentov, nastopala kot sekretarka. Skupščine so, sodeč po dokumentih, potekale v Ljubljani.
V tem času, konkretneje od 1. februarja 2002 do 31. decembra 2008, Kraner ni prijavil davčnim organom nobenih dohodkov. Tako so ameriški preiskovalci v podpornem gradivu obtožnice navedli podatke iz davčnega pregleda v Sloveniji. Alenka Karner je do decembra 2008 prijavila le nekaj minimalnih prihodkov in nobenega premoženja. Furs (tedanji Durs) je med drugim ugotavljal, da njeni prihodki niso zadostovali niti za pokritje življenjskih stroškov.
Izbrskali smo tudi dva dokumenta, ki zgodbo o Karnerjevih na Sejšelih širita na novo osebo − brata Alenke Karner Gorana Hribarja, čigar ime se pojavlja že v dokumentih ameriškega tožilstva. Tudi Hribar je junija 2005 na registracijskega agenta MF Sejšeli − kot direktor − prenesel družbo Starpoint Trade & Industries, prav tako ustanovljeno na tem otoku. Več o družbi nam dostopni podatki ne razkrivajo.
Za prve uspehe ključni družbi
Hribar se v ugotovitvah ameriških preiskovalcev − vsaj med letoma 2002 in 2004 − pojavlja kot »občasni prejemnik denarja«, ki naj bi ga Karnerjevim prek plačilnega servisa Western Union nakazovali kupci anaboličnih steroidov. Na naša vprašanja Hribar ni odgovoril.
Prav tako se prvič, odkar smo v Delu pred skoraj tremi leti začeli razkrivati posle in povezave domnevnega kralja steroidov, na naša vprašanja ni odzval Karner. Ta je v preteklih pogovorih z nami zanikal povezave z družbami v davčnih oazah, s katerimi ga povezujejo ameriški preiskovalci, ali pa se je konkretnim odgovorom na takšna vprašanja izognil.
Toda tako Ammersham kot Northstar, sodeč po dokumentaciji ameriškega tožilstva, predstavljata ključni podjetji vsaj v prvem obdobju Karnerjevega domnevnega razpečevanja anaboličnih steroidov. Po trditvah preiskovalca, ameriške agencije za boj proti drogam (DEA), vključenih tudi v podporno dokumentacijo pravnomočne obtožnice proti Karnerjevim, sta prav ti dve družbi registrirali številne spletne domene, prek katerih je potekala prodaja steroidov. Imeli sta bančne račune pri banki Volksbank v avstrijskem Gradcu, kamor so se stekali prihodki od prodaje steroidov, prav tako sta denar nakazovali naprej Karnerju, njegovi ženi, njenim sorodnikom in drugim.
Obe družbi sta uvrščeni na seznam OFAC, ni pa jasno, ali sta še delujoči. Sicer ne povsem zanesljivi uradni podatki sejšelskega registra kažejo, da sta najbrž že izbrisani (ali pa imata spremenjeno ime).
Ponovno srečanje s sankcioniranim
Karnerjevi so iz dokumentacije MF zaradi zamenjave agenta po letu 2005 »izpuhteli«, se je pa novembra 2014 v njej spet pojavil Stjepanović. S poslovnim partnerjem Gregorjem Verčem je takrat na otoku Angvila ustanovil družbo Green Software; postala sta tudi njena direktorja. Ob odprtju sta po posredniku, družbi UPC Svetovalna skupina iz Ljubljane, sporočila, da se bo podjetje ukvarjalo s programiranjem računalniških iger in da bo vir sredstev predstavljal poslovni dobiček.
V tistem času sta bila z Verčem tudi polovična družbenika podjetja SIS v Ljubljani, ki pa se je februarja 2015 − skupaj s Stjepanovićem − pojavilo na seznamu OFAC. In s tem so se začele njegove poslovne težave. Uslužbenci MF, ki je − kažeta pridobljena dokumentacija in preiskovalno delo kolegov v ICIJ − poslovala s številnimi osebami in podjetji z več črnih seznamov po svetu, so v začetku marca 2015, devet dni po tem, ko so Stjepanovića ameriške oblasti dodale na seznam OFAC, preverili ozadje družbenikov Green Software. Šele mesec dni pozneje so v zvezi s Stjepanovićevo uvrstitvijo na seznam OFAC sprožili tudi ustrezne postopke. Svoji stranki, Urošu Petroviču iz UPC Svetovalne skupine, so poslali prošnjo za pojasnilo in seznam dokumentov, ki jih mora priskrbeti Stjepanović.
Daleč je Angvila
Petrovič je odgovoril čez en teden in pojasnil, da se Stjepanović ukvarja z razvojem telefonskih aplikacij in podobnim: »Na seznam OFAC so bili uvrščeni, ker so gostili spletno mesto osebe, obtožene prekupčevanja s stimulansi (steroidi), ne da bi se zavedali, da gostijo problematično spletno mesto.«
Ponudil se je, da MF pošlje potrdilo o Stjepanovićevi nekaznovanosti, in dodal, da je ta že najel odvetnika, po katerem je vložil zahtevo za umik s seznama, kar bo trajalo več mesecev. Za konec je Petrovič še dodal, da je to vendar seznam, »ki je namenjen izključno za ameriške potrebe«, zato ne razume, kaj ima to opraviti z britansko Angvilo.
V MF so Petroviča prosili, naj posreduje dokaz, da je Stjepanović res najel odvetnika, ta pa jim je posredoval dokument, ki ga je odvetnik Jože Golobič poslal na liechtensteinsko banko Valartis (dopis nima datuma), kjer je imelo podjetje Green Software račun. Banko je obvestil, da je bila 17. marca 2015 vložena peticija za odstranitev Stjepanovića s seznama OFAC, ki bo po njegovem prepričanju tudi uspešna.
Banki, ki je zaradi Stjepanovićeve uvrstitve na seznam blokirala bančni račun Green Software, je odvetnik Golobič še predal navodilo, naj 2200 evrov z računa posreduje na bančni račun pri avstrijski Zvezi bank na ime podjetja Erwin Pearson, najverjetneje iz ameriške davčne oaze Delaware, preostali denar pa na švicarski bančni račun hongkongške družbe Mobile Software. Ta je zanimiva zato, ker je Stjepanovićevo in Verčevo slovensko podjetje SIS prek nje prodajalo mobilne aplikacije, v uredništvu Dela pa smo že leta 2013 dobili namig, da je v resnici v lasti družbenikov SIS, a nam ga ni uspelo neodvisno preveriti. Zdaj je dokaz o povezanosti na dlani.
Registracijski agent MF z dopisom odvetnika banki ni bil zadovoljen, češ da je kot dokaz zahteval pogodbo med odvetnikom in Stjepanovićem. Petrovič je tako nekaj dni pozneje sporočil, da se je Stjepanović odločil, da bo Green Software likvidiral, »ker zaradi uvrstitve na seznam ne more več normalno delati«. Uslužbenci angvilske MF pa so nato konec julija spisali »poročilo o sumljivih dejavnostih«, ki so ga oblastem dolžni predati, kadar pri svojem poslovanju trčijo ob primere, kot je Stjepanovićev.
Nekaj mesecev pozneje je bila iz slovenskega registra izbrisana tudi Stjepanovićeva in Verčeva družba SIS.
Zatiskanje oči
Pojasnila UPC in Stjepanovića registracijskemu agentu, ki bi preverbo lahko opravil že veliko prej in bi odprtje družbe Green Software pogojeval že na začetku, so trhla.
Prvič, po naših zanesljivih informacijah blizu preiskave proti Karnerju se je s seznama OFAC tako rekoč nemogoče umakniti, sicer pa postopek peticije traja leta, in ne mesece, kot so prepričevali MF. Drugič, kot smo razgrnili zgoraj, je Stjepanović s Karnerjem tesno poslovno sodeloval vsaj med letoma od 2001 in 2005, v ključnih letih Karnerjevega vzpona. Zato je težko verjeti, da se ni zavedal, da SIS gosti »problematično spletno mesto«. Tretjič, ameriški preiskovalci so odkrili več kot deset spletnih mest, prek katerih je menda Karner prodajal anabolične steroide, in ne zgolj enega samega.
In četrtič, dolžnost stranke MF v Sloveniji, torej UPC Svetovalne skupine, je, da bedi (tudi) nad zakonitostjo ustanavljanja družb, ki jih v davčnih oazah registrira prek Mossack Fonsece, na nacionalni ravni. Toda Petrovičevi odzivi kažejo, da je ta morda poskušal pomagati dejanskemu solastniku družbe Green Software pri reševanju zagate z registracijskim agentom − tako da je dejavno zmanjševal pomen Stjepanovićeve vpletenosti v Karnerjeve posle. Stjepanovićevo domnevno vlogo v Karnerjevih poslih in nekatere nepremičninske nakupe smo na straneh Dela sicer razkrili že julija 2013.
Kot smo že poročali, nam je Petrovič zatrdil, da UPC vsekakor preverja ozadje strank, za katere ustanavlja podjetja v davčnih oazah ali zanje izvaja druge storitve. Smo ga pa tudi posebej vprašali, ali je v komunikaciji z MF poskušal zmanjšati pomen in vlogo Stjepanovića v primeru, za katerega obstaja pravnomočna obtožnica v ZDA in v zvezi s katerim je bil uvrščen na seznam tujih oblasti, ki so morale za to imeti neko pravno podlago.
Je to počel na lastno pest ali željo stranke? Je raziskal njegovo ozadje? Ali ni bil dolžan MF opozoriti na potencialno spornost Stjepanovića? Je vedel, da je bil ta že leta 2005 udeležen v družbi, katere registracijski agent je bil MF (Northstar Trading)?
S pojasnili je bil Petrovič zelo skop: »Za problem smo izvedeli kasneje, potem ko je bila družba ustanovljena. Tudi Mossack Fonseca je to izvedela kasneje. Zadevo zdaj rešuje njihov odvetnik, ki je tudi MossFonu razkril resnično ozadje zadeve. Glede družbe Northstar Trading Corporation nismo bili seznanjeni in niti MossFon nas o tem ni obvestil.«
Delo je, kot omenjeno, domnevno vlogo Stjepanovića v Karnerjevih poslih razkrilo že poleti 2013. S tem povezani članki so med prvimi zadetki na Googlu.
Krivica
Na naša vprašanja je odgovoril tudi Stjepanović, ki je julija 2013 naše poizvedbe o njegovi vlogi v Karnerjevih poslih, njegovem lastništvu družbe Northstar Trading in denarnih prejemkih od drugih vpletenih družb v davčnih oazah (med drugim Karnerjeve Ammersham Commercial Ventures) označil za »smešne in prosim, da ne pišete oziroma objavljate nekaj, kar ni res«.
Tokrat je potrdil, da je vložil peticijo za izbris s seznama OFAC, vendar se je »v tem dokumentu zavezal, da podrobnosti s postopkom ne bom razkrival tretjim osebam, zato na nekatera vprašanja ne smem odgovoriti, niti ne smem reči ničesar slabega«. Zatrdil je le, da je bil na seznam uvrščen po krivem: »Mojo zvezo z Northstar Trading Corporation sem pojasnil ameriškim organom.« Zatrdil je še, da s Karnerjem nima »nobenih poslov niti stikov«.
Neposrednemu pojasnilu morebitnega lastništva družbe Mobile Software v Hongkongu se je izognil, pojasnil je le, da je podjetje založnik iger in je za SIS tržilo nekatere igre, sicer pa ima s to družbo podpisano izjavo o nerazkrivanju, zato se o njej ne sme izrekati.
Ustanovitev podjetja Green Software je potrdil, a dodal, da podjetje ni nikoli poslovalo, po uvrstitvi na seznam OFAC pa so ga likvidirali. »Kasneje mi je Google protipravno blokiral Googlove račune, čeprav sem Googlov račun uporabljal za zasebne namene in nisem imel finančnih transakcij, ki bi lahko bile vzrok za terminiranje Googlovega računa.« Prav tako so bili zaradi seznama OFAC primorani zapreti podjetje SIS, saj je to ostalo brez poslov. »Nekdanji poslovni partner [Verč, op. p.] in ključni programerji so ustanovili novo podjetje Top App, da bi oživeli propadle posle.« Z njimi ne sodeluje, pravi. Podobno je na naša vprašanja odgovoril tudi Verč.
Pa je Stjepanović lastništvo podjetij Green Software in Mobile Software prijavil slovenski finančni upravi? Neposredno na to vprašanje ni odgovoril. Zatrdil je le, da ima vse obveznosti do davkarije poravnane.
