Ljubljana – Letos jih bodo analizirali še dvajset in prihodnje leto prav toliko, torej jih bo skupaj 240. Med ocenjenimi denimo še ni športnega parka Stožice in Cankarjevega doma. Podatki o dostopnosti so zelo koristni, s klikom na posamezni simbol se natančno vidi, katere ustanove so prilagojene gibalno oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. Najdete jih na spletni povezavi. Stavba ni dovolj prilagojena, dokler obstaja ena sama ovira za invalide, ne glede na obliko oviranosti, ugotavljajo na mestnem oddelku za zdravje in socialno varstvo: »Žal ovire še vedno obstajajo, zato ne moremo trditi, da so zgradbe v javni rabi dovolj prilagojene. MOL lahko odpravlja ovire tam, kjer ima pristojnost. Ukrepi in aktivnosti so zbrani v akcijskem načrtu v okviru projekta Ljubljana – občina po meri invalidov, ki pomeni tudi dolgoročno zavezanost MOL k urejanju te problematike.«
Za invalide je večinoma
slabo poskrbljeno
Informacije na spletni strani so zelo koristne, za prilagajanje invalidom pa bo potrebno še veliko dela; s klikanjem namreč hitro ugotovimo, da je večinoma slabo poskrbljeno za dostop invalidov na vozičku brez spremljevalca, še slabše pa za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne. Ugotovili smo na primer, da med 16 do zdaj ocenjenimi kinematografi, gledališči in koncertnimi dvoranami niti eden ne zagotavlja povečanega tiska ali braillove pisave, uporabo znakovnega jezika ponuja le Zavod Bunker – Stara mestna elektrarna, pripomoček za osebe z okvaro sluha pa ima samo Center urbane kulture Kino Šiška. Med 23 knjižnicami jih zgolj devet ponuja informacije v povečanem tisku, medtem ko je braillova pisava na voljo samo v MKL – knjižnici Jožeta Mazovca; nobena nima pripomočka za ljudi z okvaro sluha ali člana osebja, izurjenega v uporabi znakovnega jezika. Med osmimi turističnimi znamenitostmi zagotavlja informacije v povečanem tisku le Ljubljanski grad.
Med 22 ocenjenimi restavracijami take informacije ponuja edino picerija in špageterija Bežigrajski dvor, sanitarije za invalide so urejene samo v centru Bachus in pivnici Kratochwill na Šmartinski cesti, 16 pa jih ima dostop do sanitarij brez stopnic ali z dvigalom, vendar niti ena ne izpolnjuje pogojev za dostop uporabnikov invalidskega vozička brez pomočnika. Med 12 preverjenimi bolnišnicami in zdravstvenimi domovi ni niti enega, ki bi imel informacije v povečani ali braillovi pisavi, zagotavljal uporabo znakovnega jezika ali pripomoček za osebe z okvaro sluha ter za svoje osebje izvajal izobraževanja o potrebah oseb z različnimi oblikami oviranosti. Prav tako slabo se je po teh merilih izkazalo 34 ocenjenih lekarn, šest zobozdravniških ordinacij in 29 izobraževalnih ustanov; pri zadnjih ima urejen dostop za uporabnike invalidskega vozička brez pomočnika samo fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Med trgovskimi centri je bila do zdaj ocenjena le tržnica v Kopitarjevi ulici, ki se tudi ni izkazala najbolje.
Ali bo MOL spodbujala lastnike javnih objektov, da jih bodo bolj prilagodili vsem vrstam invalidov? Na mestnem oddelku za zdravje in socialno varstvo pravijo, da prek Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir (Soako), ki na MOL deluje že peto leto, in javnega zavoda Turizem Ljubljana s konkretnimi predlogi to že počnejo. Ena od spodbud za lastnike javnih objektov v glavnem mestu je tudi ta raziskava. Izvajalec raziskave je namreč poleg analize stanja za vsak objekt pripravil predloge ukrepov, s katerimi lahko izboljšajo dostopnost. V drugi in tretji fazi raziskave, ki bosta potekali letos in prihodnje leto, bodo ocenjevalci med drugim ponovno obiskali vse objekte in preverili, ali so lastniki upoštevali predlagane izboljšave in priporočila, in če se bodo izkazali, bodo bolje ocenili dostopnost objektov.
Raziskava zanima
tudi Mariborčane
Takšno ocenjevanje bi bilo koristno za vso Slovenijo, saj je bil konec lanskega leta sprejet zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Zimi), ki med drugim v petih do petnajstih letih predvideva odpravljanje ovir v objektih pri dostopnosti do blaga in javnih storitev z gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami itn. Na vprašanje, ali bo glavno mesto, ki se je konec leta 2009 pridružilo prejemnikom listine Občina po meri invalidov (podeljuje jo Zveza delovnih invalidov Slovenije), dalo kakšno pobudo za ocenjevanje objektov še v drugih občinah, na MOL odgovarjajo, da se je Soako pred dnevi sestal s predstavniki Sveta za invalide v Mariboru, ki so si ogledali primere dobre prakse v Ljubljani in pokazali tudi precejšnje zanimanje za spletno stran z omenjeno raziskavo.
Za ocenjevanje uporabljajo 20 simbolov
Izkušeni raziskovalci so obiskali vsakega od dvesto objektov posebej in za opis uporabili enaka merila. Obiskovalci tako s klikanjem lahko dobijo podatke za štiri skupine objektov: za zabavo, kulturo in prosti čas, za javne in poslovne storitve, za potovanje in nastanitev ter za trgovine in nakupovanje. Pri tem raziskovalci uporabljajo dvajset simbolov, ki so jih razvili s pomočjo invalidov in vključujejo pomembne informacije zanje. Zgradba, ki ji dodelijo simbol Uporabnik invalidskega vozička, mora na primer omogočati dostop do vhodnih vrat brez klančin ali stopnic, imeti notranji dostop brez klančin ali stopnic ali nizke klančine oziroma standardno ali ploščadno dvigalo za dostop v nadstropja, prav tako avtomatska vhodna vrata, ki se odpirajo s senzorjem ali gumbom, ali vhod brez vrat.
Za dodelitev simbola Sanitarije za osebe z oviranostmi morajo imeti vrata z najmanj 75 centimetrov široko odprtino, dostop brez stopnic, dovolj velik prostor za gibanje osebe z oviranostjo, na voljo morajo biti oprijemala in premična oprijemala. Zgradba, ki prejme simbol Povečan tisk (L), mora imeti na voljo informacije v velikosti pisave 16 pt ali več, za dodelitev simbola Braillova pisava (B) pa informacije v pisavi za slepe. Za dodelitev simbola Uporaba znakovnega jezika mora ponudnik stalno zagotavljati člana osebja, izurjenega v uporabi znakovnega jezika. Na voljo je tudi simbol, ki pomeni, da ponudnik za svoje osebje izvaja izobraževanja s področja potreb invalidov.
Podobne raziskave potekajo tudi drugje, podjetje DisabledGo sodeluje z več kot 70 krajevnimi službami v Veliki Britaniji in na Irskem, na primer v Dublinu, Glasgowu, Liverpoolu, Belfastu, Edinburgu, Newcastlu. Njihov namen je razširiti podobne raziskave še v drugih evropskih mestih. Za prvo fazo raziskave, ki se je končala pred kratkim, je MOL namenila 42.000 evrov. Za drugo in tretjo, torej za letošnje in prihodnje leto, pa je predvidenih po 14.400 evrov.