Dovolj bi bil le prvi del vprašanja

Ljubljana - Razlaga k preprostemu vprašanju, ali so ljudje za arbitražni sporazum ali proti njemu, ni potrebna, dovolj bi bil le prvi del vprašanja, je sinoči na okrogli mizi o pravnih razsežnostih ratifikacije arbitražnega sporazuma s Hrvaško in referendumskega odločanja o mednarodnih pogodbah, ki sta jo na ljubljanski pravni fakulteti organizirali društvi za mednarodno in ustavno pravo, dejal profesor ustavnega prava Igor Kaučič. To je bilo tudi vse, kar so navzoči lahko sinoči slišali o vsebini vprašanja predlaganega predhodnega posvetovalnega referenduma med razpravo priznanih slovenskih pravnih strokovnjakov. Zato pa so bili toliko bolj izčrpno poučeni o treh vprašanjih, ki ta hip očitno zelo vznemirjajo slovenske pravne strokovnjake.

Prvo se nanaša na predlog oziroma napoved predsednika vlade, da bo predlog arbitražnega sporazuma s Hrvaško poslal v presojo ustavnemu sodišču, ki bi preverilo morebitna neskladja z ustavo. Prvi, ki je opozoril na morebitne zaplete, je bil profesor za ustavno pravo Franci Grad, ki je opozoril, da je pravni temelj, ki zahteva, da z zakonom ratificiramo mednarodne pogodbe, pravzaprav poslovnik državnega zbora, in ne ustava, ki zgolj določa, da zakone in mednarodne pogodbe državni zbor sprejema z večino glasov. Mednarodna pogodba se sprejema po posebnem, nujnem postopku in nikakor nima iste veljave kot navaden zakon za domače okolje. Šele odločitev ustavnega sodišča, ki je zakon o ratifikaciji mednarodnih pogodb izenačil z normalnim zakonom, pomeni, da je lahko predmet tako veta državnega sveta kot tudi zakonodajnega referenduma.

Profesor Igor Kaučič je celo presodil, da bi lahko ustavno sodišče takšno pobudo zavrnilo, ker vlada doslej še ni povedala, zakaj bi bil arbitražni sporazum protiustaven. Celo nerazumljivo je, da predsednik vlade, ki sporazum pošilja v presojo ustavnemu sodišču, podpiše sporazum, o katerem zdaj očitno dvomi, če ga pošilja v dodatno presojo. S Kaučičem se ni strinjal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, češ da gre v tem primeru za predhodno mnenje, pri katerem ustavno sodišče ne izda odločbe, zato bi bilo po njegovem takšno odločanje možno.

Drugo vprašanje je, ali je pri ratifikaciji arbitražnega sporazuma potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru. Igor Kaučič, predstojnica katedre za mednarodno pravo Mirjam Škrk in njena namestnica Vasilka Sancin so menili, da glede na ustavna določila dvetretjinska večina zanjo ni potrebna. Ker gre za ratifikacijo mednarodnega sporazuma o arbitražnem tribunalu, na delo katerega bo lahko imela tako Slovenija kot tudi Hrvaška po mnenju profesorice Sancinove še precejšnji vpliv, pri tem dejanju ne gre za prenos suverenosti na druge mednarodne organizacije, da bi bila v skladu z ustavnimi določili za ratifikacijo sporazuma potrebna dvetretjinska večina poslancev. A kot je priznal Igor Kaučič, kljub analizi, ki jo je opravil in ki govori v prid navadni večini pri sprejemanju sporazuma, glede tega vprašanja med pravniki ni enotnega pravnega mnenja.

Kakor tudi ne o tretjem vprašanju glede posvetovalnega ali zakonodajnega referenduma. Kot je sinoči najbolj jasno povedal Igor Kaučič, večina pravnih strokovnjakov, tudi sam dekan pravne fakultete Rajko Pirnat, ki je svoje stališče na posvetu tudi predstavil, meni, da sta o takšnem sporazumu mogoča oba referenduma. Sam pa o tem ni povsem prepričan. V tem primeru bi to po njegovem namreč pomenilo, da bi na dveh referendumih odločali o tako rekoč istem vprašanju. Ker dvakratno odločanje o istem vprašanju v pravu ni mogoče, se bo tem najverjetneje moralo izreči tudi ustavno sodišče.

Iz sredine tiskanei zdaje Dela