Dovolj je bilo škode zaradi poplav

NZPO je ministrstvo predstavilo na Ljubnem ob Savinji, v Murski Soboti, Ljubljani in včeraj še v Novi Gorici. »Novih izračunov stroškov protipoplavnih ukrepov nimamo, ker še zbiramo projekte po občinah. Prav zato imamo javno razpravo, občine pa smo poleg tega zaprosili za oceno vrednosti projektov, ki jih imajo,« pravi Luka Štravs, vodja sektorja za upravljanje z vodami na ministrstvu.

Strokovnjak za vode iz družbe za vodno projektiranje in inženiring Izvor-R Rok Fazarinc ob tem opozarja, da »ima MOP vrsto organizacijskih in izvedbenih zamisli za protipoplavne ukrepa, a očitno ni prave politične podpore povečanju varnosti, saj si država sama postavlja birokratske ovire«. Poleg tega po njegovem denarja za izvedbo ukrepov iz NZPO ne bo dovolj, saj bi s sredstvi, ki so predvidena za zdaj, lahko le napol rešili Ljubljano in do četrtine morda Železnike: »Želja in načrtov je veliko, koliko je volje, pa je veliko vprašanje.« Za financiranje ukrepov iz NZPO država računa predvsem na sredstva iz svojega vodnega sklada in podnebnega sklada, iz občinskih proračunov, po potrebi državnega proračuna in na kohezijska sredstva za obdobje 2014-20.

Za vsako porečje 20 ukrepov

Evropska poplavna direktiva iz leta 2007 zavezuje države članice k izdelavi ocene in ukrepov za obvladovanje poplavne ogroženosti. V novem dokumentu so evidentirane poplavne nevarnosti, stopnje ogroženosti, morebitne škode ob ekstremnih poplavnih dogodkih in ukrepi za zmanjšanje ogroženosti. Določili so 61 območij pomembnega vpliva poplav v 17 porečjih. Od teh jih je 14 v povodju Donave in tri v povodju jadranskih rek. Za vsako od 17 porečij je pripravljenih 20 protipoplavnih ukrepov, ki so glede na stopnjo ogroženosti razvrščeni po nujnosti ter po tem, kdo bi jih lahko izvedel.

»Že na prvi predstavitvi načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Ljubnem je bila udeležba dobra, prišli so župani in občani, slišali pa smo veliko pripomb in predlogov, kar tudi potrebujemo. Z našim pristopom vsi soglašajo. Pravijo, da je bilo doslej upravljanje preveč centralizirano v Ljubljani,« razlaga Štravs.

Kot enega redkih primerov dobre prakse Štravs navaja protipoplavne ukrepe v porečju Savinje v obdobju 2007-13, ki jih je predlagala Mestna občina Celje in od MOP tudi prevzela pripravo projektov. Ti so v Celju, Vojniku in Laškem že v zaključni fazi gradnje. Podoben projekt je bil tudi v porečju Drave.

Kos: Prelaganje odgovornosti

»Spoznali smo, da vseh ukrepov ni treba izvajati z državnimi prostorskimi načrti, ker jih občine že imajo v prostorskih planih. Zdaj torej združujemo že pripravljene načrte z državnimi in marsikje bo do začetka del minilo manj časa. V preteklosti smo marsikatero pobudo začeli z ničle in potem nikoli prišli do konca,« je o pristopu MOP k izvedbi NZPO povedal Štravs.

Toda žalski župan Janko Kos pravi, da je iskanje občinskih protipoplavnih načrtov prelaganje odgovornosti z ministrstva na občine. Pri tem omenja primer zadrževalnikov visokih voda Savinje in pritokov. Leta 2012 so zanje imeli javno obravnavo, dali pripombe, kmetje so dodali svoje zahteve, ministrstvo je naročilo nove študije, z državnim prostorskim načrtom pa se ne zgodi nič, čeprav imajo v Žalcu zadrževalnike vključene v občinske prostorske akte. »Evropska finančna perspektiva se bo iztekla, zgodilo se ne bo nič, to pa očitno ministrstvu ustreza. Ne vemo, katere pripombe so upoštevali, kdaj nas bodo s tem seznanili, ali bo nova obravnava vsaj v letu 2016?,« se sprašuje Kos.

Medtem ko je vodotok Soče prekinjen s hidroelektrarnami ima Vipava v porečju pet kritičnih območij (Podnanos, Vipava, Miren, Šempeter...), kjer so predvideni ukrepi. Kot je dejal Štravs, računajo, da bodo za OPN poskrbele občine, da bi lahko dela začeli čim prej. »Ne gre le za zmanjševanje poplavne ogroženosti, temveč tudi za zagotavljanje več denarja za redno vzdrževanje in v primeru intervencij,« opozarja Štravs, ki pravi, da ocene, koliko denarja bi lahko v ta namen prišlo na Goriško oziroma Primorsko, še nimajo.