Tiskane izdaje
Ljubljana – Če državni zbor do letošnjih jesenskih lokalnih volitev ne bo spremenil novele zakona o lokalnih volitvah, bo za zakonsko določeno število podpisov podpore za kandidiranje neodvisnih kandidatov oziroma list kandidatov za člane občinskih svetov v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom (takšen sistem velja za večino občin, izjema so nekatere najmanjše, kjer imajo večinski sistem) veljala takšna ureditev, kot je bila leta 2002. To pomeni, da bo za kandidiranje zadoščalo najmanj petnajst podpisov podpore volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.
Tako je namreč odločilo ustavno sodišče, ko je razveljavilo del 68. člena novele zakona o lokalnih volitvah iz leta 2005, ki je za kandidiranje neodvisnih kandidatov oziroma list – da bi se izognili politični razdrobljenosti občinskih svetov in posledično nezmožnosti sprejemanja odločitev, kot je zatrjevala vlada – predpisal najmanj 2-odstotno podporo volivcev (vendar ne več kot 2500). Ustavno sodišče je to storilo na pobudo več neodvisnih občinskih svetnikov, ki so prepričani, da so zaradi takšne zakonske določbe v izrazito neenakopravnem položaju s kandidati, ki jih podpirajo politične stranke, s čimer jim je grobo omejena volilna pravica, ki dejansko onemogoča nastopanje neodvisnih kandidatov na volitvah za člane občinskih svetov in za župane.
Ustavno sodišče je presodilo, da tudi za lokalne volitve v celoti veljajo načela svobodne, splošne in enake volilne pravice, kar je treba upoštevati tudi pri zakonskem urejanju kandidiranja na volitvah. Vsak kandidat oziroma lista kandidatov mora imeti pravno enake možnosti nastopiti na volitvah. Omejitve veljajo le, če niso prekomerne. Na primeru volitev leta 2002 v mariborski mestni svet ustavno sodišče ponazarja, kako bi bilo, če bi za letošnje volitve veljala 2-odstotna podpora. Neodvisni kandidati bi morali za kandidaturo zbrati skorajda tisoč podpisov podpore več, kot bi jo potrebovali za to, da bi bili izvoljeni v mestni svet. To pomeni, da novela zakona izloča iz volilne tekme tudi tiste kandidate oziroma liste, ki imajo realne možnosti za izvolitev. Pomeni poseg v volilno pravico, saj je prav zagotavljanje pravno enakih možnosti vseh, tudi neodvisnih kandidatov, na lokalni ravni zelo pomembno.
Gre torej za nedopusten poseg v pravice neodvisnih kandidatov oziroma neodvisnih list, ki ni sorazmeren z zasledovanim ciljem, to je zagotavljanjem večje učinkovitosti delovanja občinskih svetov, je odločilo ustavno sodišče.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela.
