Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekateri starši osnovnošolcev s šolsko prehrano upravičeno niso zadovoljni, bi lahko ugotovili po rezultatih raziskave o vrednotenju osnovnošolske prehrane v letu 2010, ki so jo izvedli na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ).
Raziskavo so izvedli med 233 šolami iz vseh slovenskih regij, med njimi je bilo tudi 54 šol iz glavnega mesta, kar je približno polovica (od 107 OŠ). Na naključno izbranem vzorcu 95 slovenskih šol so maja lani pregledali tudi kakovost šolskih jedilnikov; iz ljubljanske regije so jih ocenili 24.
Zelo dobro oceno (4,8 od najvišje 5) so jedilniki ljubljanskih šol dobili za delež sadja, čeprav bi lahko bilo še bolje, ugotavljajo na IVZ. Na jedilnikih je bilo premalo pustega belega mesa in mesnih izdelkov z vidno strukturo (ocena 2,8). Veliko premalo pa je polnozrnatih izdelkov in kaš (ocena 1,6) ter sokov, vode in nesladkanega čaja (ocena 1,6).
Najmanjkrat so bile na jedilniku ribe in ribje jedi (ocena 1,2), tako kot tudi v šolah iz drugih regij. Dva ljubljanska jedilnika sta dobila podpovprečno oceno (od 1,81 do 2,6), kar je osem odstotkov (v slovenskem povprečju 6,3 odstotka) jedilnikov. Polovica ljubljanskih jedilnikov (12) je bilo ocenjenih s povprečno oceno (od 2,61 do 3,4); v slovenskem povprečju je bilo takih 44,2 odstotka. Nadpovprečno oceno (od 3,41 do 4,2) pa je dobilo deset oziroma 42 odstotkov ljubljanskih jedilnikov (v slovenskem povprečju 48,4 odstotka).
Na petini šol tudi vegetarijanska prehrana
Zadnje čase je veliko razprav o tem, ali je vegetarijanska prehrana oziroma veganska prehrana za otroke ustrezna ali ne. Na IVZ menijo, da je za otroke in mladostnike še sprejemljiva, ne pa tudi priporočljiva, ustrezno načrtovana lakto-ovo vegetarijanska prehrana, ki temelji na hrani rastlinskega izvora, mlečnih izdelkih in jajcih, ne vključuje pa mesnih izdelkov in rib. Odsvetujejo pa veganski način, ki izključuje meso in mesne izdelke, ribe, mleko in mlečne izdelke ter jajca.
Lakto-ovo vegetarijanska prehrana, če je pravilno načrtovana, je lahko povsem uravnotežena. Vendar je pomemben pravilen izbor živil, način priprave obrokov in ritem prehranjevanja, še posebno pri otrocih in mladostnikih. Za vse to je treba imeti znanje, dovolj strokovno usposobljenega kadra in ustrezno organizacijo dela, ugotavlja mag. Matej Gregorič z IVZ. Čeprav uvedba dodatne brezmesne ponudbe ni obvezna, pa to možnost ponuja približno petina osnovnih šol (v Sloveniji).
Ena od šol, ki učencem ponuja tudi brezmesno dopoldansko in popoldansko malico, ne pa tudi kosil, je OŠ Ledina. Na podlagi zdravniškega potrdila otrokom zagotovijo tudi dietno prehrano, je povedala ravnateljica Marija Valenčak.
Malice pripravljajo v razdeljevalni kuhinji, kosila pa vozijo iz Vrtca Ledina. Živila za malice nabavljajo pri dobaviteljih, izbranih na javnem razpisu o sukcesivni dobavi živil. »Z veseljem bi nabavljali živila lokalnega izvora, vendar navadno njihovi dobavitelji ne morejo konkurirati cenam grosistov, ki ponudijo najnižjo ceno. Kakovost lokalnih živil je neprimerljivo boljša, vendar dražja, kar težko uskladimo z odobreno ceno za malico,« pravi ravnateljica. Cena dopoldanske šolske malice je 0,80 evra; starši plačajo 0,30 evra, splošna subvencija ministrstva za šolstvo je pol evra.
Popoldansko malico in kosilo plačajo starši v celoti. Ob nižjih dohodkih v družini in v izjemnih primerih šolsko ministrstvo prehrano še dodatno subvencionira; starši lahko prosijo za pomoč tudi center za socialno delo, pri čemer šolsko prehrano financira MOL.
