Tiskane izdaje
Brežice – Bolnišnična prva pomoč v Brežicah se bo septembra preselila v prvega od desetih novih urgentnih centrov (UC), ki rastejo v državi. Kdaj in ali sploh se bodo v UC selile enote nujne medicinske pomoči (NMP) iz zdravstvenih domov Brežice in Krško, ni znano.
»Urgentni center smo začeli graditi leta 2011, prejšnji teden smo dobili uporabno dovoljenje,« pravi direktor brežiške bolnišnice Dražen Levojević: »Kirurško in internistično prvo pomoč, ki jo še izvajamo v starih prostorih, bomo začeli v nove prostore seliti septembra. UC bo uradno začel delovati oktobra.«
Bolnišnična prva pomoč se bo izvajala v prvem nadstropju prizidka bolnišnice, skupaj z opremo vrednega 2,9 milijona evrov. Prispevek EU znaša dobrih 1,8 milijona evrov, država je zagotovila 300 tisočakov.
Preostalih 800.000 evrov za kritje stroškov, ki jih ni mogoče sofinancirati z denarjem Bruslja (transformatorska postaja, dvigala, generatorji, povezava s sedanjim objektom ...), bosta v za zdaj neznanem razmerju zagotovila ministrstvo za zdravje in bolnišnica.
Šest novih delovnih mest
V regijski ustanovi s 300 zaposlenimi bodo v novem UC dodatno zaposlili šest medicinskih sester. Kontrolna kirurška in redna internistična ambulanta bosta še naprej v starih prostorih.
V prvem in drugem nadstropju novega prizidka želijo v Brežicah v letih 2015 in 2016 preseliti centralno intenzivno terapijo in radiološki oddelek. V prvem primeru za ureditev in opremo etaže potrebujejo od 0,5 do 0,7 milijona evrov. V drugem, če se bodo odločili za nakup nove radiološke opreme, še občutno več. Edini vir financiranja so za zdaj lastna sredstva bolnišnice.
Ob zapolnitvi prvega in drugega nadstropja (na tretjem je inštalirana tehnična oprema) Levojević ne načrtuje novih zaposlitev. Bo pa s sprostitvijo dela sedanje zgradbe pridobljen prostor za intenzivno nego, širitev laboratorija in sobo za enodnevno hospitalizacijo po posegih na kirurgiji.
Vseh zaposlenih še ni
Brežiški urgentni center je prvi zgrajen med desetimi novimi načrtovanimi v Sloveniji, ki naj bi na enem mestu združili zdaj ločeno bolnišnično prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč zdravstvenih domov. A kljub pospešeni gradnji urgentnih centrov država reorganizacije mreže NMP še vedno ni pripravila. Zaposleni v zdravstvenih domovih zato o selitvi v nove prostore še ne razmišljajo.
Strokovna skupina ministrstva za zdravje v primeru Posavja preigrava več scenarijev. Po enem izmed teh bi ukinili enoti NMP v Zdravstvenih domovih Brežice in Krško, ki bi bila v tem primeru ponoči in ob nedelovnih dneh zaprta.
V Krškem bi namesto sedanje ene enote NMP, ki je na voljo vsako uro v letu in je ob najbolj obremenjenih urah dodatno okrepljena, ostala le še ekipa za nujne reševalne prevoze v brežiško ali katero od drugih bolnišnic. Omenjena možnost je spomladi sprožila val ogorčenja med krško stroko, ki opozarja na oddaljenost odročnih krajev občine od Brežic in prisotnost jedrske elektrarne.
V dveh dneh 2000 podpisov
»Strokovna skupina ministrstva se pogovarja z nami. A občutek imamo, da gre le za formalnost, da delajo po svoje,« je nad možnostjo »rezanja vhodnega mesta v sistem prve pomoči« ogorčen Milko Zrnić, vodja krške NMP. Po mnenju krške stroke bi osnovno merilo za mrežo NMP moral biti odzivni čas, treba pa bi bilo upoštevati tudi značilnosti posameznih regij.
Na ravni države od burne krške izredne občinske seje, ki je potekala junija, kot pravi Zrnić, ni bilo bistvenega napredka. A krška občina v obdobju brezvladja ne miruje, ta teden je začela zbirati podpise proti ukiniti tamkajšnje NMP. V dveh dneh so zbrali dobrih 2000 podpisov.
»Ministrstvu in vladi želimo dokazati, kako je urgenca v Krškem v sedanji obliki za občanke in občane pomembna,« pravi župan Miran Stanko, ki bo novega ministra s peticijo obdaril takoj, ko bo ta prvič vstopil v novo pisarno.
»Za zbiranje podpisov v podporo dosedanji obliki nujne medicinske pomoči smo se odločili, ker nočemo in ne dovolimo, da bi se standard zdravstvene oskrbe, predvsem nujne medicinske pomoči za naše občane, kakor koli zmanjšal. Ta standard je posledica prisotnosti jedrske elektrarne in našega načrtnega vlaganja v standard zdravstvene oskrbe,« v Ljubljano sporoča Stanko.
