Draga vlada, vrnite utripajočo zeleno!

Ljubljana – Vnovična uvedba utripajoče zelene luči na semaforjih, legalizacija vseh prepovedanih drog in subvencioniranje letalskih poletov na nogometno svetovno prvenstvo v Južni Afriki je le nekaj najbolj popularnih predlogov, ki so jih uporabniki spletnega orodja predlagam.vladi.si lani naslovili na oblastnike. Vladni urad za komuniciranje je v prvem letu delovanja spletnega orodja, ki skuša vključiti civilno družbo v procese oblikovanja politik, prejel več kot tisoč takšnih in drugačnih predlogov, od katerih je vlada v 31 primerih pobudo ocenila kot eno izmed možnih rešitev, v enajstih primerih pa je glas ljudstva tudi uzakonila.

Zahvaljujoč projektu Predlagam vladi je na primer ministrstvo za finance otroškim pralnim plenicam za večkratno uporabo znižalo stopnjo davka na dodano vrednost, ministrstvo za promet pa bo vozila za prevoz invalidov v kratkem oprostilo plačila letne dajatve ne glede na delovno prostornino motorja. Vlada je kot eno izmed možnih zakonskih rešitev na pobudo ljudstva med drugim opredelila tudi legalizacijo prostitucije, uvedbo nove davčne stopnje za nezdravo prehrano in odstranitev cestninskih postaj. Uporabniki elektronske participacije so vladi predlagali tudi uvedbo plastenk kot povratne embalaže, ukinitev dnevnega časopisja za državne uradnike, izboljšanje standardov za slovenske ceste, širši dostop do interneta na podeželju, nezdružljivost poslanske in županske funkcije ter spodbujanje izdelave električnih avtomobilov v Sloveniji, a so pristojni organi v teh in še nekaj več kot sto drugih primerih menili, da so zadeve že ustrezno urejene.

Manj simpatij so pokazali do predlogov, kot so uzakonitev poligamije, ukinitev plačevanja RTV prispevka, ponovne uvedbe utripajoče zelene luči, opredelitev motečega pasjega laježa kot prekrška, zmanjšanje števila občin, pa tudi znižanje cene vinjete za vožnjo po ljubljanski obvoznici in prenos praznikov, ki padejo na sobote in nedelje, na delovne dni. Mimogrede: značilen spletni uporabnik vladnega poskusa približevanja demokracije ljudem je star med 33 in 44 let, ima vsaj visoko izobrazbo in je zaposlen v gospodarstvu. Na strani predlagam.vladi.si pa se v povprečju zadrži tri minute in 46 sekund, v poročilu ob prvem letu delovanja spletne strani ugotavljajo na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Napredek pri e-participaciji opazili tudi ZN

A vlade, kljub nekaterim milo rečeno nenavadnim predlogom, vse eno ne morete obremenjevati prav z vsako muho. Da vašo težavo sploh lahko objavite, morate biti najprej registriran uporabnik. Ko opravite ta, dokaj preprost postopek, gre vaš predlog skozi prvo sito. Moderator preveri, ali podoben predlog morda že obstaja, ali vsebuje konkretno rešitev problema, in poskrbi, da je vsebina na dostojni kulturni ravni. Ko je predlog objavljen, se lahko začne 15-dnevna razprava, namenjena komentiranju in dopolnjevanju predloga, za tem pa še dvotedensko glasovanje. Predlog je sprejet in poslan pristojnemu vladnemu organu, če dobi več glasov za kot proti in če je pri glasovanju sodelovalo vsaj pet odstotkov aktivnih uporabnikov. Dotični urad ali ministrstvo mora odgovor pripraviti najpozneje v 30 dneh, objavljen pa mora biti tudi na spletni strani predlagam.vladi.si, kjer ga lahko komentirajo registrirani uporabniki.

Tako je v prvem letu slabih tri tisoč uporabnikov podalo 1.201 predlog, od tega so jih pristojnim organom posredovali 251, ti pa so odgovorili v 235 primerih. Za konec leta 2009 začet projekt je vlada v prvem letu porabila 5.500 evrov, v letu 2010, ko je portal dobil novo celostno podobo, dodatnih 9.257 evrov, predviden obseg sredstev v letu 2011 pa znaša 9.000 evrov.
»Glede na to, da smo začeli iz nič, smo s projektom zelo zadovoljni,« ocenjuje predstojnik Ukoma Darijan Košir. Zadovoljstvo potrjuje tudi vzpon Slovenije na lestvici indeksa stanja e-participacije po vsem svetu, ki jo Združeni narodi redno objavljajo v United Nations E-Government Survey. V omenjeni študiji je Slovenija leta 2008 med 157 državami zasedala 55. mesto, dve leti pozneje pa je napredovala na 20. mesto, kar Košir večinoma pripisuje prav projektu Predlagam vladi. »Resda je treba urade in mi nistrstva pogosto spodbujati k ažurnim odzivom, a opažamo, da pobude državljanov jemljejo vedno bolj resno,« še dodaja predstojnik Ukoma, ki bdi nad projektom. Zanimivo, Slovenija je v isti študiji na lestvici indeksa državnih spletnih storitev med 189 državami zasedla šele 47. mesto in se uvrstila tudi za Egiptom in Alžirijo.

Svetovni splet 
in domača politika

Da se pomembnosti spletnega komuniciranja vedno bolj zavedajo tudi domači politiki, ni nič novega. Na domači strankarski sceni pri tem blesti predvsem LDS, ki se na največjem spletnem socialnem omrežju na svetu Facebook oglasi vsakih nekaj dni, njena predsednica Katarina Kresal pa je zelo aktivna tudi na drugih priljubljenih spletnih omrežjih, kot so Twitter, My Space in Linked In. Ustvarila je celo spletno stran Kresnice, kjer redno demantira takšne in drugačne informacije o sebi. Pred kratkim je na primer ustvarjalcem oddaje Pogledi Slovenije, ki so njeno odsotnost v oddaji razložili z udeležbo na neki gala večerji, po Twitterju v nekaj urah sporočila, da se lačna vozi domov. Pred ča som je za »cvetko« poskrbel tudi njen strankarski in ministrski kolega Aleš Zalar, ki je prav tako po Twitterju napovedal, da je čas za razpis prostega mesta generalnega državnega tožilca.

Na Facebooku svoja stališča, mnenja in opazke zelo redno objavljajo tudi člani in privrženci največje opozicijske stranke SDS, njihov prvak Janez Janša pa ima samo na tem omrežju več kot štirideset »profilov«. Med njimi lahko najdemo tudi umetniške posnemovalce, sovražne strani, pa tudi skupino, ki prepričuje, da je Janez »fejst fant«. Nekoliko so zaspali v največji vladni stranki SD, kjer sicer vzdržujejo lastno socialno omrežje RedBook, ta dosega 2473 uporabnikov, a imajo na Facebooku skoraj dva tisoč privržencev manj, kot njihovi največji politični konkurenti. Strankarski profil ustvarjajo še v Zares, preostale parlamentarne stranke pa spletno komuniciranje bolj ali manj prepuščajo svojim predsednikom, vidnejšim članom in posameznim lokalnim odborom.