Dražja oskrba v domovih za starejše

Cene osnovne oskrbe v socialno-varstvenih domovih bodo s 1. marcem višje. Povprečno se bodo povečale za 3,8 odstotka. Iz Skupnosti socialnih zavodov so sporočili, da sicer potrebujejo večje prihodke, vendar ne na račun povečanja cen. V Sloveniji trenutno 3000 prosilcev za dom.

Objavljeno
28. februar 2011 16.02
Ni. Č., delo.si
Ni. Č., delo.si
Ljubljana - Cene se bodo v povprečju povečale za 3,8 odstotka, razpon pa bo od 2,1 odstotka do 4,9 odstotka. Povprečno to pomeni 0,68 evra na dan oz. v razponu od 0,32 do 1,12 evra, so sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Cena posameznega izvajalca je odvisna od strukture elementov cene, pojasnjujejo na ministrstvu. O konkretnem dvigu pa odloča organ upravljanja posameznega doma, ki sprejme sklep o cenah in je v 15 dneh o tem dolžan obvestiti ustanovitelja, piše STA.

Minister za delo, družino in socialne zadeve letno objavi sklep o določitvi standarda povprečne plače ter stroškov in odhodkov storitev oskrbe institucionalnega varstva za osebe, starejše od 65 let, ter za odrasle osebe s posebnimi potrebami v posebnih socialno varstvenih zavodih. Zadnji takšen sklep, ki ga je možno upoštevati v cenah storitve, je bil v uradnem listu objavljen 28. januarja.

Skupnost socilanih zavodov: Povečanje cen za oskrbo na domu je nesprejemljivo

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije se zavedajo, da je vsakršno povečanje cen za oskrbo v domu za uporabnike nesprejemljivo, da že zdajšnje cene težko plačujejo in da v veliki meri doplačujejo svojci in lokalne skupnosti, je za STA dejal predsednik upravnega odbora skupnosti Boris Koprivnikar. Opozarja pa na to, da prihodki, ki jih domovi ustvarjajo po priznanih cenah, zadoščajo zgolj za tekoče poslovanje, "pa še to le z minimalnimi vzdrževalnimi posegi".

"Potrebujemo večje prihodke, vendar teh ne moremo dobiti na račun povečanja cen za uporabnike," pravi. Težava je po njegovih besedah v tem, da ni vira za plačilo institucionalnega varstva, kot ga poznajo v tujini, to pa je bodisi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bodisi proračunski vir.

STA piše, da je po Koprivnikarjevih besedah večina prosilcev za prostor v domu iz ljubljanske regije. Opozarja pa na to, da številni oddajo prošnjo za sprejem v dom, še preden bi tja tudi res radi. "Na celotnem območju Slovenije lahko ta trenutek govorimo o 3000 prosilcih, ki bi dejansko želeli priti v dom," je dejal. "Število prošenj pa je veliko večje," dodaja.

Najmanj težav z iskanjem prostora v domu za starejše je sicer na območju Murske Sobote, kjer je prostor možno dobiti v nekaj dneh ali tednih, je še povedal Koprivnikar.