Nekdanja agentka v tožbo zaradi Knovsa

Ljubljana – Nekdanja slovenska agentka v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško Simona Drenik Bavdek je proti državnemu zboru vložila tožbo na upravno sodišče. Z njo zahteva odpravo javnega in tajnega dela poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki ga bodo poslanci predvidoma obravnavali na seji, ki se začenja v ponedeljek.

Ker tožba v državni zbor še ni prispela – v sredo je bila poslana šele na upravno sodišče –, zadeve ne predsednik državnega zbora Dejan Židan ne predsednik Knovsa Matej Tonin nista želela komentirati. Je pa vsaj Židanov odziv pričakovati po prejemu tožbe. Tudi zato, ker ima on oziroma njegov kolegij, ki je zadevo kljub napovedi tožbe uvrstil na sejo državnega zbora, končno besedo pri dnevnem redu. Predlogi, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in predlogi, da se dnevni red razširi, pa se lahko skladno s poslovnikom državnega zbora predložijo predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom seje – decembrska se začne v ponedeljek – do 12. ure.
 

Ker je državni zbor in predsednik Knovs še ni prejel, so odzivi zadržani. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Gre za zahtevo po temeljnih ustavnih pravicah«

Simona Drenik Bavdek je že takoj po objavi javnega dela poročila opozorila, da je Knovs prekoračil svoja pooblastila. Odvetnik Roman Završek, ki zastopa nekdanjo agentko, pa zdaj navaja, da gre za poseg v njene pravice in zasebnost ter da v samem postopku ni bilo zagotovljeno sodno varstvo, zato je edino možno sodno varstvo pred upravnim sodiščem. »Šla je, misleč da bo lahko razjasnila okoliščine v zvezi z delovanjem varnostno-obveščevalne službe, poslanci pa so to izkoristili kot njeno zaslišanje,« je komentiral njen odvetnik in dodal, da bi morali ustanoviti preiskovalno komisijo, kjer bi imela tudi vse pravice preiskovanca, če bi želeli preiskovati njo. Gre za zahtevo po temeljnih ustavnih pravicah, ki bi jih morala spoštovati državni zbor oziroma Knovs, še zatrjuje.

Vzporednice tožbe Simone Drenik Bavdek je mogoče najti v primeru tožbe prvaka SDS Janeza Janše pred upravnim sodiščem, ko je po objavi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju 8. januarja 2013, v katerem ni dovolj natančno pojasnil izvora svojega premoženja, zatrjeval, da so mu bile kršene ustavne pravice. Na koncu je pred vrhovnim sodiščem dosegel sodbo v svoj prid, KPK bi mu morala pred končno objavo poročilo poslati, da bi se o njem lahko izjasnil. O vsebinskih razlogih takrat na sodišču niso presojali. »Gre sicer za drugačno vsebino, a podoben postopek zoper nekoga, ki ni imel nobenih pravic,« pojasnjuje Završek.

Poročilo Knovsa razburilo še Sovo

Da poročila Knovsa, v katerem so nadzorniki prst usmerili ravno proti Drenikovi – njeni nedovoljeni pogovori z arbitrom Jernejem Sekolcem niso bili bistvena kršitev postopka, je kasneje presodilo arbitražno sodišče –, sploh ne bi obstajalo, bi poleg nje najraje videla tudi Sova. Z razlago, da je Knovs z objavo javnega dela poročila večkrat razkril tajne podatke, je Sova tako na policijo kot na okrožno državno tožilstvo podala naznanilo suma razkritja tajnih podatkov. Predsednik Knovsa Matej Tonin je odgovoril, da je javni del poročila »stavek za stavkom« preveril vsaj petdesetkrat, vendar sam morebitne napake, kjer bi razkrili tajni podatek, ne najde. »Če bi Sova ugotovila, da so razkrili tajne podatke, bi nas o tem morala nemudoma obvestiti, ne pa, da so čakali tedne,« je ob ovadbi vztrajal Tonin in večdnevni molk Sove po objavi poročila pripisal čakanju na pravi čas za napad, za katerim je po njegovih ocenah državni sekretar v kabinetu premiera Damir Črnčec.