Drnovšek in Cukjati sprejela kolednike

Ljubljana - Na predvečer krščanskega praznika svetih treh kraljev so nekatere slovenske družine po predvečeru božiča in novega leta ohranjale tudi staro tradicijo tretjega svetega večera. Vse prostore hiše so pokropili z blagoslovljeno vodo in v njih kadili s kadilom, na vhodna vrata pa bodo napisali začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta, torej 20 + G + M + B + 07. Na vratih cerkvenih objektov in hiš vernikov bo ta napis ostal prek vsega leta.

Poleg tega so marsikatero hišo obiskali tudi koledniki. V okviru trikraljevske akcije namreč v mnogih župnijah v času od božiča do praznika treh kraljev otroci in mladina obiskujejo domove in družinam s pesmijo voščijo blagoslovljene praznike in srečno novo leto. Trije kralji, koledniki, prinašajo na domove veselo sporočilo o rojstvu Kristusa.

Z namenom povezovanja farne družine kolednike na pot pošlje domači župnik. Ko koledniki molijo za blagoslov v družinah in kličejo " mir je veselje ", pa vabijo tudi k naklonjenosti za tiste, ki so v pomanjkanju. Tako so darovi, ki jih trojke prejmejo od domačinov, namenjene Slovenski Karitas in za misijone. Kot ugotavljajo na primer na kamniškem območju, je odziv prebivalcev na trikraljevsko akcijo zelo dober, zato se akcija vsako leto širi tudi na nova območja.

Drnovšek in Cukjati sprejela kolednike

Predsednik republike Janez Drnovšek je na predvečer praznika Svetih treh kraljev sprejel skupino kolednikov. Slednji so mu ob tej priložnosti predstavili projekt trikraljevske akcije z geslom Za streho nad glavo, da življenje bo zdravo, v kateri zbirajo sredstva za gradnjo socialnih centrov ter domovanj za misijonarje in domačine v Zambiji, Braziliji in Ukrajini. »Odprimo torej svoja srca za tegobe drugih, kajti čeprav se naš poklon zdi majhen, ima za nekoga drugega lahko ogromno vrednost. Zato smo iskreno hvaležni za vsak dar, ki bi skupaj z drugimi darovi prinesel lepši jutri mnogim otrokom v tretjem svetu,« so Drnovška nagovorili koledniki in mu v imenu vseh misijonarjev zaželeli mirno, uspešno in blagoslova polno novo leto. Predsednik je kolednike pohvalil zaradi ohranjanja lepe tradicije in zbiranja sredstev za otroke v tretjem svetu. »Upam, da bo vaša akcija skupaj z drugimi, ki smo jih začeli in jih še bomo, le začela spreminjati svet in bo bolj pravičen,« je zaželel Drnovšek. »Nadaljujte svoje poslanstvo in bodite čim bolj uspešni.« Ohranjanje tradicije je pohvalil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je včeraj prav tako sprejel kolednike. Poudaril je, da moramo v prazničnih dneh misliti tudi na druge, še posebno na revne.

Koledniki so imeli poseben pomen v kmečkem okolju

Koledovanje je po izvoru sicer poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto. Krščanstvo je koledovanju dalo novo vsebino, saj so koledniki pričeli oznanjati novico o rojstvu odrešenika Jezusa Kristusa. Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju, saj so k hišam prinašali blagoslov za letino in zdravje ter srečo ljudem in živini, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli in vredni plačila.

Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti pa so nekdaj številni koledniki po slovenskih vaseh in mestih postali redkost, tako da so v večini krajev nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem.

Koledovanje se zaključi na praznik svetih treh kraljev. Ta je vsako leto 6. januarja in je posvečen kraljem Gašperju, Mihi in Boltežarju, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku. V nekaterih državah Evrope je ta praznik tudi dela prost dan. Tako je v sosednjih državah Avstriji in Italiji ter v Španiji, na Finskem, v Grčiji, na Cipru, v Romuniji, v Litvi, na Češkem in na Slovaškem.